Ali zveri ogrožajo prosto pašo kljub zaščitnim ukrepom?
Letos so do konca avgusta zveri povzročile 250 škodnih dogodkov, kar je povzročilo 155.000 evrov škode, kar kaže, da zaščitni ukrepi, čeprav jih strokovnjaki pozdravljajo, niso vedno učinkoviti, zlasti na gorskem terenu. Ali to ogroža tradicionalno prosto pašo?
Glede na zadnje podatke Zavoda za gozdove Slovenije za sezono 2022/2023 je bilo v Sloveniji ocenjeno 117 volkov in vsaj 950 medvedov. Letos je bilo do konca avgusta zabeleženih 250 škodnih dogodkov, kar je povzročilo škodo v višini 154.729 evrov. Lansko leto je bilo zabeleženih 386 škodnih dogodkov, vrednih 203.720 evrov, pri čemer je rjavi medved povzročil večino škode s 270 škodnimi dogodki v vrednosti 130.630 evrov.
“Značilno je, da glavni prejemniki javnega denarja, kot je ZGS, kažejo ‘ugodne’ trende škod, s čimer opravičujejo svoje delo in sredstva,” je dejal Stane Bergant iz Sindikata kmetov Slovenije.
Odstrel zveri – kontroverzno orodje
Odstrel medvedov je bil letos vroča tema, saj je bilo po izdaji odločbe ministrstva za naravne vire in prostor o odstrelu 206 medvedov dejansko odstreljenih 24 medvedov in trije volkovi. Iz Zavoda za gozdove Slovenije pojasnjujejo, da je izreden odstrel potreben za hitro odzivanje na problematične osebke, kar omogoča dolgoročno sobivanje med človekom in zvermi.
“Prepočasno odzivanje ministrstva na vloge za izredni odstrel volka je zaskrbljujoče,” je opozoril Andrej Andoljšek iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
Zaščitne ograje in izzivi proste paše
Zaščitne ograje so pogosto kritizirane, saj so na zahtevnih alpskih območjih neučinkovite. Kmetje so namreč prisiljeni prilagajati varovanje živali glede na teren, kar zahteva dodatna sredstva in čas. Najboljša zaščita je nočno zapiranje živali, a to ni vedno izvedljivo. Kmetje so do odškodnin upravičeni po zakonu o ohranjanju narave, a zaščitne mreže pogosto predstavljajo estetsko in fizično oviro.
“Zaščitne mreže so učinkovite predvsem pri velikih čredah v ravninskem svetu, ne pa v gorskem okolju,” opozarja Bergant iz Sindikata kmetov.
Državna podpora in upravljanje zveri
Država aktivno podpira preventivne ukrepe z visoko stopnjo sofinanciranja. V zadnjih letih je bilo vloženih več kot 3,4 milijona evrov za zaščitne ukrepe, vključno z elektroograji in elektromrežami. Največ sredstev je bilo usmerjenih v občine Kočevje, Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica in Bloke. Kljub temu Andoljšek opozarja, da bi se morali osredotočiti na hitro ukrepanje ob konfliktnih situacijah, saj trenutna politika odstrela ni zadostna.
“Ko pride do ponavljajočih se škod, bi morali takoj ukrepati,” meni Andoljšek.
Izzivi za prihodnost
Obstajajo resni izzivi pri ohranjanju proste paše in upravljanju zveri, saj trenutni trendi kažejo na zmanjšanje števila živine in drobnice. Bergant je prepričan, da bomo ob takem trendu v prihodnjem desetletju ostali brez proste paše. Prav tako je opozoril na pomen pastirskih psov, katerih sistem vzreje in šolanja v Sloveniji še ni vzpostavljen.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
