UKC Ljubljana: Nova strategija zmanjšala gnečo na urgenci

V ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) so prejšnji teden opazili pomembno zmanjšanje obremenjenosti urgence, kar pripisujejo bolj učinkovitemu napotovanju pacientov na internistično prvo pomoč. Po navedbah UKC Ljubljana je urgenca trenutno za petino manj obremenjena, kar pomeni, da na proste postelje ni treba čakati. Te spremembe so sledile številnim opozorilom o nevzdržnih razmerah na tem oddelku zdravstva.
V UKC Ljubljana so prepričani, da je izboljšanje rezultat ustreznejšega napotovanja bolnikov. “Že samo z ustreznejšim napotovanjem bi lahko izboljšali dostopnost obravnave in postelje za resnično nujne bolnike,” so poudarili. Z enakomerno razporeditvijo obremenitev znotraj zdravstvenega sistema je mogoče zagotoviti ustrezno oskrbo vsem, ki jo nujno potrebujejo.
Poleg tega bo ponovno odprtje opazovalnice internistične prve pomoči številka dve, ki ima dvanajst postelj, prispevalo k nadaljnjemu izboljšanju razmer. Opazovalnica je bila začasno zaprta zaradi pomanjkanja osebja v času dopustov.
Pritiski in pozivi k ukrepanju
Združenje za dostojno starost Srebrna nit je pred kratkim opozorilo na nesprejemljivo dolge čakalne dobe na urgenci. “Izgovori, da ni mogoče storiti ničesar, da ni dovolj prostora, časa, zdravnikov ali medicinskih sester, so nesprejemljivi,” so zapisali v javnem pismu. Spremembe v organizaciji dela ne zahtevajo vedno več kadra, temveč prilagoditev procesov in nalog, so poudarili.
Direktor UKC Ljubljana, Marko Jug, se je opravičil za dolgo čakanje bolnikov in napovedal, da bo zaradi pomanjkanja kadra potrebna pomoč drugih zdravstvenih ustanov v regiji. Samo Fakin, predstavnik zavarovancev v svetu UKC Ljubljana, je opozoril, da je čakanje, daljše od treh ur, nesprejemljivo in nevarno za bolnike. “To je nacionalna sramota,” je dejal in dodal, da bi moralo biti urejanje razmer na urgenci prioriteta vodstva bolnišnice.
Pomoč iz drugih ustanov
Ministrstvo za zdravje je v sodelovanju z UKC Ljubljana pozvalo izvajalce v ljubljanski regiji, naj pomagajo z medicinskimi sestrami. “S tem želimo obremenitve čim bolj enakomerno razporediti med obstoječi kader,” so pojasnili. Novela zakona o zdravstveni dejavnosti namreč predvideva, da vsak zdravstveni delavec vsaj 24 ur na mesec sodeluje pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva.
Odziv sindikata
Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Slavica Mencingar, je izrazila dvome glede preusmerjanja osebja med ustanovami. “Razumem, da imajo v UKC Ljubljana težave, a kadra primanjkuje tudi v drugih bolnišnicah. Nekdo s primarne ravni bi po drugi strani težko odšel na urgenco, kjer je delo specifično,” je izpostavila. Po njenem mnenju bi bilo bolj smiselno poiskati prostovoljce med zdravstvenimi delavci, ki so pripravljeni pomagati, in jih za takšno delo ustrezno plačati.
Na dolgi rok bo treba poskrbeti za zadržanje obstoječega osebja na urgencah, kar vključuje ustrezno plačilo in pogoje dela, kot je možnost koriščenja prostih ur.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana



