Državni proračun do konca avgusta z milijardo evrov primanjkljaja

V prvih osmih mesecih letošnjega leta je državni proračun beležil približno milijardo evrov primanjkljaja. Kljub temu so prihodki državnega proračuna narasli za 0,8 odstotka in dosegli 9,08 milijarde evrov, medtem ko so odhodki narasli za 11,4 odstotka, kar je privedlo do skupnega zneska 10,11 milijarde evrov, so sporočili iz fiskalnega sveta.

Predvideno povečanje primanjkljaja je bilo del veljavnega proračuna, letos pa bi naj brez interventnih ukrepov doseglo okoli 1,9 milijarde evrov, kar je precej več kot lansko leto, ko je primanjkljaj znašal okoli 200 milijonov evrov.

Rast tekoče porabe kot glavni dejavnik

Po navedbah fiskalnega sveta je letošnje povečanje primanjkljaja predvsem posledica višje tekoče porabe, ki je široko osnovana. Največji vpliv na porabo imajo višji stroški dela, ki so posledica spremembe plačnega sistema. Medtem ko prihodki stagnirajo, delno zaradi umirjanja gospodarske aktivnosti in delno zaradi padca prihodkov iz evropskih sredstev, interventni ukrepi v letošnjem letu nimajo večjega vpliva na skupni saldo državnega proračuna.

Financiranje interventnih ukrepov

Interventni ukrepi, kot so ukrepi za sanacijo poplav, se večinoma financirajo iz namenskih virov. Ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje so se lani iztekli. Izkušnje zadnjih nekaj let kažejo, da so bili proračunski odhodki brez interventnih ukrepov v povprečju za približno 750 milijonov evrov nižji od ocen, ki so služile kot podlaga za pripravo proračuna za naslednje leto.

“Ta razlika torej ni posledica naslavljanja posledic različnih šokov z interventnimi ukrepi, kot prikazujejo vlade, temveč posledica neustreznega načrtovanja redne javne porabe,” so opozorili v fiskalnem svetu.

Posledice in priporočila

Precenjevanje načrtovane porabe prinaša več težav, kot so zmanjšana verodostojnost, dolgoročno zaupanje v državni proračun ter manj odgovorna poraba. Prav tako otežuje prikaz dejanske slike razpoložljivih in potrebnih sredstev ter slabi dolgoročno načrtovanje. Fiskalni svet poudarja, da bi moralo biti proračunsko načrtovanje previdno, da bi zagotovilo prostor za odziv na morebitne manj ugodne makroekonomske razmere.

“V času negotovih gospodarskih razmer in velikih dolgoročnih izzivov je realno in preudarno načrtovanje proračuna nujno tudi za zagotovitev preglednega in učinkovitega upravljanja javnega denarja,” so dodali.

Spletno uredništvo