Zakaj Slovenci izgubljajo zanimanje za sončne elektrarne?
Letos je zanimanje za postavitev malih sončnih elektrarn v Sloveniji opazno upadlo. Po podatkih Elesa je bilo v prvem polletju priključenih nekaj več kot tri tisoč teh naprav, a le 495 po novem sistemu samooskrbe. Skupno pričakovane nove zmogljivosti dosegajo 150 megavatov, kar je znatno manj kot pred dvema letoma, ko so bile te zmogljivosti trikrat večje.
Opažen upad zanimanja za male sončne elektrarne se je začel že lani, vendar takrat še ni bil tako izrazit zaradi številnih čakajočih vlog. Naprave, kjer je bila montaža izvedena do konca leta in so bile oddane vloge za priklop, so še vedno lahko vstopile v stari sistem neto meritev.
Želimo pomagati pri usmerjanju na lokacije za instalacijo večjih enot. Skupnosti so idealna rešitev tudi za tiste, pri katerih omrežje na njihovih individualnih hišah še ni dovolj zmogljivo.
Dejavniki, ki vplivajo na upad zanimanja
Združenje slovenske fotovoltaike navaja več razlogov za upad zanimanja. Med glavnimi je splošno nezaupanje javnosti v fotovoltaiko in zeleni prehod, širjenje dezinformacij ter predvidene, a ne v celoti sprejete, spremembe omrežninskega akta. Opozarjajo tudi na ugodne subvencije za samooskrbo z hibridnimi sistemi, ki omogočajo ohranitev pravice do neto meritev pri investiciji v hranilnik.
Kar v praksi pomeni, da si lahko posameznik zagotovi sredstva iz subvencije, preden izvede investicijo.
Nerealizirane vloge in zasedenost omrežja
Na Elesu opozarjajo, da je bilo v Sloveniji izdanih več kot 30.000 soglasij, ki še niso bila realizirana. To pomeni, da je zasedenost omrežja le navidezna, kar lahko še dodatno vpliva na zmanjšano zanimanje za nove investicije.
Naši viri kažejo, da je umirjanje trenda pri individualnih oskrbah pričakovano, saj so ponekod uvedene omejitve na omrežju. Izpostavljajo potrebo po usmerjanju na lokacije, kjer je možno postaviti večje elektrarne, kar bi omogočilo boljšo izrabo razpoložljivih virov.
Kljub trenutnim izzivom na področju postavitve malih sončnih elektrarn, obstajajo priložnosti za nadaljnji razvoj, predvsem v obliki skupnostnih projektov in hibridnih sistemov, ki lahko izboljšajo energetsko samooskrbo in zmanjšajo odvisnost od obstoječih omrežij.
Spletno uredništvo Goriške novice
