Na ministrstvu za solidarno prihodnost so izračuni za dolgotrajno oskrbo postali predmet razprav in zapletov. Minister Simon Maljevac se sooča z izzivi, ki izhajajo iz sprememb v financiranju dolgotrajne oskrbe, kjer se sredstva usmerjajo tudi v plačilo dodatka za pomoč in postrežbo. Ta pravica sicer spada pod obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Obenem se letos pričakuje manjše financiranje oskrbe na domu, kar povzroča dodatne zaplete.
Na začetku leta je ministrstvo predvidelo, da bo nov prispevek za dolgotrajno oskrbo prinesel 260 milijonov evrov, od tega naj bi porabili 78 milijonov, kar bi pustilo presežek slabih 180 milijonov evrov. Glavnina teh sredstev naj bi bila namenjena oskrbi na domu in e-oskrbi. A novi izračuni kažejo precej drugačno sliko. Po najnovejših projekcijah bo porabljenih kar 166 milijonov evrov, kar pomeni, da bo presežek znašal le 90 milijonov.
Nejasnosti in vprašanja upravičenosti
Implementacija novega sistema dolgotrajne oskrbe je naletela na številne nejasnosti. Mnogi prosilci za nove pravice še ne vedo, kdaj lahko pričakujejo odločbe o upravičenosti ter kdaj in v kakšnem obsegu bodo storitve na voljo. Tisti, ki že vplačujejo prispevek, se sprašujejo o smiselnosti plačevanja za storitve, ki jih morda še dolgo ne bo, in o dejanskem potrebnem obsegu financiranja za nadgradnjo sistema.
Premik financiranja iz pokojninske v dolgotrajno oskrbo
Novela zakona o dolgotrajni oskrbi je uvedla pomembno spremembo: financiranje dodatka za pomoč in postrežbo iz zbranih prispevkov dolgotrajne oskrbe. To predstavlja finančno pomemben premik, saj dodatek ni pravica iz dolgotrajne oskrbe, temveč iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kdor je upravičen do tega dodatka, se mora ob vstopu v sistem dolgotrajne oskrbe le-temu odreči. Na centrih za socialno delo svetujejo individualne preračune za ugotovitev, kaj je za posameznika finančno bolj ugodno.
Nejasne projekcije za prihodnost
Za leto 2026 so projekcije stroškov dolgotrajne oskrbe ocenjene na 620 milijonov evrov, kar se zdi mnogim prenapihnjeno. Predstavniki delodajalcev opozarjajo, da še vedno niso prejeli ustreznih finančnih projekcij za nadgradnjo sistema. Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica opozarjata na pomanjkanje jasnosti glede namena sredstev, ki se zbirajo, in izražata pomisleke glede pobiranja prispevkov za storitve, ki še niso v celoti določene in izvedljive.
Zapleti z izračuni in financiranjem dolgotrajne oskrbe povzročajo zmedo in pomisleke med državljani in podjetji. Minister Simon Maljevac se sooča z izzivom, kako zagotoviti transparentnost in učinkovitost sistema, ki bo v prihodnje moral postati bolj prepoznaven in dostopen.
Spletno uredništvo
