Tri leta napredka: Slovenija vlaga v digitalni preboj, znanje in infrastrukturo

Slovenija letos obeležuje tri leta aktualne vlade – obdobje, ki so ga zaznamovali prelomni premiki na številnih področjih. Vsak dan bomo pregledali nekaj področij napredka.

Med njimi posebej izstopajo digitalna preobrazba, infrastrukturni razvoj ter vlaganja v znanost, visoko šolstvo in inovacije. Ministrstva, ki vodijo te strateške resorje, so v zadnjih treh letih uresničila vrsto projektov, ki utrjujejo Slovenijo kot moderno, napredno in v prihodnost usmerjeno državo.

Slovenija postaja digitalna sila

Pod okriljem Ministrstva za digitalno preobrazbo se Slovenija umešča na zemljevid digitalno naprednih držav. Med najodmevnejšimi dosežki je uspešna prijava na razpis skupnega podjetja EuroHPC, na katerem je Slovenija prejela najvišje možno število točk. Rezultat? Vzpostavitev visokozmogljivega superračunalnika in tovarne umetne inteligence.

To ni le tehnični dosežek – gre za strateško pridobitev, ki bo Sloveniji omogočila razvoj novih raziskovalnih, industrijskih in gospodarskih priložnosti. S tem projektom se Slovenija ne le vključuje v evropski digitalni prostor, temveč se v njem postavlja kot eden ključnih igralcev.

Rekordne investicije v infrastrukturo

Na Ministrstvu za infrastrukturo so v zadnjih treh letih poskrbeli za obsežen investicijski cikel v prometno omrežje – tako cestno kot železniško. V obdobju 2022–2025 bo skupaj namenjenih kar 3,7 milijarde evrov za razvoj, nadgradnjo in obnovo prometne infrastrukture.

Poudarek je bil na izboljšanju konkurenčnosti železniškega prometa, kjer je za nadgradnje in obnove namenjenih 2,1 milijarde evrov. Hkrati se intenzivno vlaga v cestno omrežje – s 1,6 milijarde evrov za razvoj in investicijsko vzdrževanje državnih cest.

Uspešni so bili tudi pri izboljšanju letalske povezljivosti. S subvencijami so spodbudili rast števila potnikov in destinacij: iz 20 destinacij leta 2022 na 26 v letu 2024, pri čemer se je število potnikov povečalo za skoraj 50 odstotkov.

Znanost in znanje kot temelj razvoja

Tudi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je v zadnjih treh letih beležilo pomembne premike. Med najbolj simboličnimi je začetek gradnje NUK II – projekta, ki je več desetletij obtičal v predalih. A to je le del širšega investicijskega vala, ki obsega izgradnjo nove medicinske in veterinarske fakultete v Ljubljani, podatkovnega centra v Mariboru in nove Fakultete za vede o zdravju na Primorskem.

Poleg investicij se vlada osredotoča tudi na zakonodajne prenove: pripravila je nov visokošolski zakon, ki predvideva dvig financiranja visokega šolstva na 1,5 % BDP, ter spremenila zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti, s katerim zagotavlja več sredstev za znanost in inovacije – že letos rekordnih 674 milijonov evrov.

Slovenija se bo konec junija pridružila tudi CERN-u kot polnopravna članica – pomemben znak mednarodnega ugleda slovenske znanosti. Obenem je država priznala pomen znanosti tudi simbolno – z razglasitvijo 10. novembra za dan znanosti.

To je šele začetek

Digitalna preobrazba, infrastrukturne investicije in znanstveni razvoj niso zgolj seznam projektov, temveč temelji, na katerih gradimo prihodnost. Slovenija je v treh letih naredila pomembne korake naprej – z jasno vizijo, premišljenimi potezami in odgovornim upravljanjem. V prihodnjih dneh bomo v posebni seriji člankov podrobneje predstavili dosežke vseh ministrstev in orisali, kako posamezni projekti vplivajo na vsakdanje življenje ljudi.

Slovenija je na dobri poti. In pot pelje naprej.

Spletno uredništvo