Umetna inteligenca spreminja varnost na delovnem mestu

Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, ki ga praznujemo 28. aprila, opozarja na pomembnost varnih delovnih pogojev za vse delavce. Letos je osrednja tema vloga umetne inteligence in digitalizacije pri izboljšanju varnosti na delovnih mestih. Mednarodni strokovnjaki bodo razpravljali o vplivu novih tehnologij na sisteme varnosti in zdravja pri delu v različnih sektorjih in državah.

Umetna inteligenca in digitalizacija sta postali sestavni del našega vsakdanjega življenja, močno vplivata na delovno okolje in poslovne procese. Njuna uporaba na delovnem mestu se širi, pri čemer je ključno, da ne zanemarimo človeškega dejavnika. Robotske naprave že opravljajo naloge v nevarnih okoljih, obdelujejo strupene materiale in delujejo pri ekstremnih temperaturah. Prav tako prevzemajo monotona in ponavljajoča se opravila, medtem ko digitalne naprave in senzorji omogočajo zgodnje zaznavanje nevarnosti in povečujejo varnost zaposlenih.

Vendar pa digitalne tehnologije prinašajo tudi izzive. Če jih ne uvedemo pravilno ali ob tem zanemarimo varnostne ukrepe, se lahko poveča tveganje za nesreče in delovne nezgode. Poleg tega uporaba umetne inteligence odpira vprašanja o zasebnosti, pristranskosti algoritmov in preglednosti odločitev. Zato je pomembno, da njena uvedba poteka v skladu z jasnimi regulativnimi smernicami, etičnimi premisleki in širšo družbeno razpravo.

Izboljšanje varnosti z umetno inteligenco

Pravilno uporabljena umetna inteligenca lahko bistveno izboljša varnost in zdravje pri delu, vendar prinaša tudi svoje izzive. Prekomerna odvisnost od tehnologij lahko zmanjša človeško presojo in pozornost, kar vodi v napake. Avtomatizacija določenih nalog brez ustreznega nadzora lahko povzroči nepredvidene posledice. Zato je ključno, da človeški dejavnik ostane nepogrešljiv pri odločanju v kritičnih situacijah. Umetna inteligenca lahko služi kot pomembno orodje za analizo podatkov, prepoznavanje tveganj in optimizacijo procesov, a mora biti njena uporaba skrbno načrtovana in nadzorovana, da ne ogroža varnosti zaposlenih.

Pregled nezgod pri delu v letu 2024

V letu 2024 so delodajalci preko sistema Slovenske poslovne točke (SPOT) prijavili 14.349 nezgod pri delu, ki so se zgodile na različnih delovnih mestih:

• 383 nezgod na običajnem delovnem mestu
• 606 nezgod na začasnem delovnem mestu
• 26 nezgod v povezavi z delom na domu
• 318 nezgod na napotenem delovnem mestu v tujini
• 368 nezgod na službeni poti
• 103 nezgod na poti na delo ali z dela (prevoz organiziran s strani delodajalca)
• 545 nezgod, pri katerih mesto nastanka ni določeno

Če izvzamemo 103 nezgode, ki so se zgodile med organiziranim prevozom na delo ali z dela, ostaja 14.246 prijavljenih nezgod, med katerimi je bilo:

• 16 smrtnih nezgod
• 916 težjih nezgod
• 314 lažjih nezgod

Trendi nezgod in ukrepi za izboljšanje varnosti

Podatki o prijavljenih nezgodah pri delu v letu 2024 kažejo pomembne trende, ki vplivajo na delovno varnost:

• najpogostejši vzroki nezgod: izguba nadzora nad delovno opremo (28,4%)
• najpogostejši način nezgode: stik z ostrim ali grobim materialom (25,2%)
• najbolj prizadete panoge: predelovalna dejavnost (32,7%)
• najpogosteje poškodovan del telesa: prsti rok (26,6%)
• spolna porazdelitev: večinoma moški (69,7%)
• državljanstvo poškodovanih: večinoma slovenski državljani (74%)

Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu je priložnost za razmislek o učinkovitih ukrepih za preprečevanje nezgod. Delodajalci imajo pomembno vlogo pri zmanjšanju tveganj za delovne nezgode z ustrezno digitalizacijo procesov in implementacijo varnostnih mehanizmov.

Smrtne nezgode v letu 2024

V letu 2024 je bilo prijavljenih 16 smrtnih nezgod pri delu. Najpogostejši vzroki teh nesreč so bili:

• padec z višine (5 primerov)
• prometne nesreče (3 primeri)
• padanje bremen (2 primera)
• nesreče zaradi premikajoče se mehanizacije (2 primera)
• nesreče pri premikanju delovne opreme (2 primera)
• zagrabitev delavca z delovno opremo (1 primer)
• udar električnega toka (1 primer)

Večina smrtnih nezgod je bila prijavljena v panogi gradbeništva. Starostno gledano so bile žrtve večinoma stare med 50 in 59 let. Večina smrtno poškodovanih je bila državljanov Slovenije, nekaj pa tudi iz Bosne in Hercegovine ter Kosova.

Učinkovita regulacija in odgovorna uvedba digitalnih tehnologij sta ključni za izboljšanje delovnih pogojev. Z natančnim spremljanjem podatkov in skrbno načrtovano uporabo umetne inteligence lahko izboljšamo varnost in zdravje pri delu ter zmanjšamo tveganja, ki jih prinašajo tehnološke inovacije.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska