Zagovornik načela enakosti je nedavno izpostavil nujnost sprememb v predlogu novele stanovanjskega zakona. V svojem priporočilu ministrstvu za solidarno prihodnost je poudaril potrebo po izrecni prepovedi diskriminacije na nepremičninskem trgu. Prav tako je priporočil spremembo dohodkovnega cenzusa in izboljšano utemeljitev pogojev za dostop do javnih najemnih stanovanj v Ljubljani.
Po mnenju zagovornika bi moral novi zakon izrecno prepovedovati diskriminacijo pri oddaji stanovanj. V preteklosti so bile namreč zaznane neposredne diskriminacije, kot so diskriminatorni oglasi s strani zasebnih najemodajalcev. Zagovornik opozarja, da bi morali zasebniki enako kot javni subjekti ponujati stanovanja pod enakimi pogoji za vse.
“Ni še dovolj zavedanja, da so tudi zasebniki enako kot javni subjekti dolžni dajati stanovanja v najem ljudem pod enakimi pogoji,” je poudaril zagovornik.
Potrebne statistične analize
Zagovornik predlaga zbiranje podatkov o prosilcih in najemnikih za spremljanje in preprečevanje diskriminacije ter pripravo statističnih analiz. Brez takšnih analiz javni stanovanjski skladi težko ocenijo učinkovitost ukrepov in dosegajo cilje pri oddajanju javnih najemnih stanovanj.
Utemeljitev pogojev za javni najem
Poleg prepovedi diskriminacije zagovornik poudarja potrebo po utemeljitvi pogoja, da morajo imeti najemniki stalno prebivališče v občini. Ta omejitev je v nasprotju z državnim ciljem večje stanovanjske mobilnosti, saj otežuje začasne preselitve zaradi izobraževanja, dela ali drugih potreb.
Sprememba dohodkovnega cenzusa
Ena ključnih sprememb, ki jih zagovornik priporoča, je prilagoditev dohodkovnega cenzusa za dostop do javnih stanovanj. Na ta način bi zagotovili, da so javna stanovanja namenjena tistim, ki jih resnično potrebujejo, in ne tistim, ki si jih lahko zagotovijo na trgu. Prav tako zagovornik predlaga odstranitev pogoja, da lahko do javnega najemnega stanovanja dostopajo samo poslovno sposobne osebe.
Zaščita žrtev družinskega nasilja
Pomembna točka v zagovornikovem priporočilu je tudi ureditev položaja žrtev partnerskega ali družinskega nasilja, ki že bivajo v javnem najemnem stanovanju. Trenutna ureditev ne ščiti žrtev, saj ne omogoča izselitve povzročitelja nasilja ali prenehanja najemnega razmerja brez njegovega soglasja.
Starostna omejitev in dostop do stanovanj
Ministrstvo je bilo pozvano k dodatni utemeljitvi starostne meje 65 let kot merila za dostop do javnih oskrbovanih stanovanj. Zagovornik prav tako poziva k pojasnitvi prednostnih kategorij, ki se nanašajo na starost, in smiselnosti kategorije prosilcev, ki se v preteklosti niso uspeli uvrstiti na seznam upravičencev.
Arhitektonske ovire v večstanovanjskih stavbah
Za lažjo odpravo arhitektonskih ovir v večstanovanjskih stavbah zagovornik predlaga večinsko soglasje etažnih lastnikov. To bi olajšalo izvedbo del in izboljšalo dostopnost stavb za vse ljudi.
Spletno uredništvo
