Slovenski zdravstveni sistem je dolga leta predstavljal prostor, kjer so nekateri posamezniki na račun bolnikov ustvarjali ogromne dobičke.
Zasebni zdravniki so izkoriščali vrzeli v zakonodaji, ko so svoje znanje in dostop do pacientov, ki so čakali na obravnave v javnih zavodih, preusmerili v zasebne ambulante, pri tem pa so zaslužki iz javnega zdravstva nesorazmerno naraščali. S sprejetim zakonom pa je vlada prekinila to škodljivo prakso in omogočila bolj transparenten in pravičen zdravstveni sistem.
Zdravniki z dvema obrazoma
V zadnjih letih se je razcvetela praksa, v kateri so zdravniki iz javnih ustanov usmerjali paciente tudi v zasebni sektor – pogosto brez jasnih ločnic.
Veljalo je pravilo: v javnem zdravstvu se čaka, v zasebnem se plača. In hitro prideš na vrsto.
Mnogi zdravniki so pacientom namignili, naj jih obiščejo »drugje«, če želijo obravnavo brez čakanja. Tam pa je bilo treba seči globoko v žep.
Javno zdravstvo kot odskočna deska za zasebne zaslužke
V Sloveniji je bilo dolgo časa mogoče opazovati vzorec, kjer so se zdravniki, zaposleni v javnih bolnišnicah, osredotočili predvsem na svoje zasebne prakse. Včasih so pacientom v javnem zdravstvu ponujali hitrejšo obravnavo in boljšo oskrbo v zameno za plačilo, vendar so bile te prakse pogosto izredno drage za paciente.
Medtem so v večjih slovenskih bolnišnicah, kot je UKC Ljubljana, ortopedi opravljali operacije v zasebnih ambulantah, medtem ko so javni bolniki čakali na obravnavo. Vendar pa se je tudi znižanje čakalnih vrst v javnem zdravstvu izkazalo za neučinkovito, saj so številni zdravniki svoje časovno kapaciteto izkoriščali za izvajanje samoplačniških storitev.
Bolniki kot poslovna priložnost
Zdravniki v javnih bolnišnicah so včasih uporabljali svoja mesta, da so preusmerjali bolnike v svoje zasebne ambulante, kjer so opravili storitve za višje zneske. Zdravniki so bolnikom svetovali, naj obiščejo zasebne ordinacije, če si želijo hitrejšo obravnavo.
Pacienti so v mnogih primerih čakali mesece, včasih celo leta, da so bili obravnavani v okviru javnega sistema, a so si lahko v zasebnih klinikah storitve zagotovili takoj. Takšna praksa je povečala že tako visoke dobičke v zasebnih klinikah, medtem ko so javne bolnišnice bile obremenjene s čakalnimi vrstami in omejenimi sredstvi.
Od javnega denarja do graščin in luksuza
Vse dobičke, ki so bili ustvarjeni v tem dvotirnem sistemu, so si lastniki zasebnih klinik izplačevali kot dobičke, z njimi pa so financirali luksuzne naložbe. Eden najbolj opaznih primerov je nakup graščine v vrednosti skoraj treh milijonov evrov s strani lastnice ene izmed največjih ortodontskih klinik v Sloveniji. Hkrati pa so za paciente, ki so čakali na dolge mesece za zdravljenje, te naložbe in zasebni dobički postajali vse bolj oddaljeni.
Drugi primeri so vključili zasebne radiološke klinike, kjer so lastniki črpali milijonske dobičke – vse to iz javnih sredstev, ki so jih preusmerili v zasebne žepe.
Radiologi – odhodi iz javnega zdravstva v bolj donosno zasebnost
Radiologi, ki so ključni za hitro diagnostiko bolezni, so odhajali iz javnih bolnišnic v zasebne prakse, saj so lahko v zasebnem sektorju zaslužili do trikrat višje honorarje.
Nekateri so delali hkrati za več zasebnih izvajalcev, ki so na koncu delovali z denarjem ZZZS, v zameno pa so si lastniki zasebnih klinik nakopali visoke dobičke.
Takšna praksa je še naprej prispevala k finančnemu izčrpavanju javnega zdravstva in dodatno podaljšala čakalne vrste.
Fides proti spremembam, vlada ukrepala
Kljub očitnim zlorabam in napakam v sistemu je sindikat Fides, ki zastopa zdravnike, nasprotoval spremembam, ki bi omejevale zasebne dejavnosti njihovih članov. Vendar pa je vlada vztrajala, da se uvede zakonodaja, ki bo omejila prelivanje denarja iz javnega zdravstva v zasebne žepe.
Zakonodaja zdaj jasno določa pogoje za delo zdravnikov v zasebnem sektorju in preprečuje, da bi zdravniki vse povprek delali v javnih bolnišnicah in zasebnih ambulantah hkrati.
Zakon za novo pot
S sprejetim zakonom o zdravstveni dejavnosti je vlada jasno sporočila, da bo konec takšnim nedopustnim praksam. Zdravniki, zaposleni v javnih bolnišnicah, ne bodo več smeli izvajati storitev v zasebnih ambulantah. Strožji pogoji za delovanje koncesionarjev in jasne omejitve glede izplačevanja dobičkov zasebnikom, ki poslujejo z javnim denarjem, so korak k pravičnejšemu in bolj transparentnemu sistemu.
Ta zakon ne bo samo izboljšal dostopnost do zdravstvenih storitev za paciente, temveč tudi zaščitil javna sredstva pred zlorabami.
Ukrepi vlade za sanacijo razmer
Kot so novinarji necenzurirano.si lepo povzeli, je Vlada RS z namenom odprave omenjenih nepravilnosti sprejela novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki prinaša naslednje ključne ukrepe:
-
Prepoved dela v samoplačniških ambulantah: Zdravnikom, zaposlenim v javnih zdravstvenih ustanovah, je prepovedano delo v samoplačniških ambulantah. To preprečuje konflikt interesov in zagotavlja, da so zdravniki osredotočeni na svoje delo v javnem sektorju.
-
Strožji pogoji za delo pri koncesionarjih: Delo pri koncesionarjih je dovoljeno le pod strožjimi pogoji, pri čemer se natančno meri delovna obremenitev zdravnikov. To zagotavlja, da zdravniki ne bodo preobremenjeni in da bo njihovo delo v javnih ustanovah prioriteta.
-
Omejitve pri izplačilu dobičkov zasebnim klinikam: Zasebnim klinikam, ki prejemajo sredstva iz javne blagajne, je omejeno izplačevanje dobičkov. To zagotavlja, da se javna sredstva uporabljajo izključno za izboljšanje zdravstvenih storitev in ne za osebne koristi lastnikov.
Pričakovani učinki nove zakonodaje
S sprejetjem teh ukrepov se pričakuje:
-
Skrajšanje čakalnih dob: Zdravniki bodo bolj osredotočeni na delo v javnih ustanovah, kar bo povečalo učinkovitost in zmanjšalo čakalne dobe.
-
Povečanje dostopnosti zdravstvenih storitev: Bolniki ne bodo več prisiljeni plačevati za storitve, ki bi morale biti dostopne v okviru javnega zdravstva.
-
Večja transparentnost finančnih tokov: Javna sredstva bodo uporabljena izključno za izboljšanje zdravstvenih storitev, kar bo povečalo zaupanje javnosti v zdravstveni sistem.
Konec prelivanja javnega v zasebno
Sprejetje novele zakona o zdravstveni dejavnosti predstavlja pomemben korak k sanaciji slovenskega zdravstvenega sistema. Odprava dvojnih praks, preprečevanje preusmerjanja pacientov v samoplačniške ambulante in zagotavljanje transparentnosti finančnih tokov so ključni elementi za vzpostavitev pravičnega in učinkovitega zdravstvenega sistema.
Vlada je postavila jasne meje praksam, ki so spodkopavale zaupanje v javno zdravstvo. Bolniki ne bodo več talci zasebnih interesov, temveč bodo deležni dostopnejših in bolj transparentnih zdravstvenih storitev.
Sprejeti zakon je dokaz, da država lahko zaščiti javni interes in zagotovi pravičen dostop do zdravstva za vse.
Spletno uredništvo
