Iz lokalnih medijev

Življenjska doba po pandemiji: Koliko let še pričakujemo?

Pričakovana življenjska doba se je v svetovnem merilu vrnila na raven pred pandemijo covida-19, kar kažejo najnovejši podatki raziskave Global Burden of Disease. Po podatkih, objavljenih v priznanem medicinskem časopisu The Lancet, je leta 2023 pričakovana življenjska doba žensk dosegla 76,3 leta, moških pa 71,5 leta. To je ponovno potrdila nemška tiskovna agencija dpa, ki je poročala o raziskavi. V Sloveniji je pričakovana življenjska doba za ženske 83,8 leta, za moške pa 77,7 leta.

Od leta 1950 se je pričakovana življenjska doba obeh spolov znatno podaljšala. Takrat je bila pričakovana življenjska doba žensk 51,2 leta, moških pa 47,9 leta. Do leta 2023 so se te številke povečale na 76,3 leta za ženske in 71,5 leta za moške. Kljub splošnemu zmanjšanju smrtnosti pa se je povečalo število smrti med mladimi v Severni in Južni Ameriki, kjer so glavni vzroki samomori ter zloraba drog in alkohola.

Regionalne razlike v življenjski dobi

Življenjska doba se po svetu še vedno zelo razlikuje. V državah z visokimi dohodki ljudje v povprečju dosegajo 83 let starosti za oba spola, medtem ko je v podsaharski Afriki pričakovana življenjska doba približno 62 let. Podatke je pripravila skupina raziskovalcev pod vodstvom Christopherja Murraya z Univerze Washington v Seattlu, ki je analizirala več kot 310.000 virov iz 204 držav in ozemelj.

Pričakovane spremembe v prihodnosti

Prihodnje napovedi, objavljene maja, kažejo, da bodo moški, rojeni od leta 2050 dalje, v povprečju pridobili še dodatnih 4,9 leta življenja, ženske pa 4,2. Covid-19, ki je bil leta 2021 vodilni vzrok smrti na svetu, je leta 2023 zdrsnil na 20. mesto. Najpogostejši vzroki smrti so sedaj ishemična bolezen srca, možganska kap in kronična obstruktivna pljučna bolezen.

Najpogostejši vzroki smrti

Med ostale glavne vzroke smrti sodijo okužbe spodnjih dihal, neonatalne motnje novorojenčkov, Alzheimerjeva bolezen, pljučni rak, sladkorna bolezen in kronična ledvična bolezen. Ti podatki omogočajo razumevanje zdravstvenih izzivov, s katerimi se sooča svetovno prebivalstvo, in poudarjajo potrebo po usklajenih prizadevanjih za izboljšanje zdravja in dolgoživosti ljudi.

 

Spletno uredništvo Goriške novice

Povezane objave

Back to top button