Zgodovinski mirovni sporazum med Armenijo in Azerbajdžanom brez dolgoročne rešitve
Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev, ameriški predsednik Donald Trump in armenski premier Nikol Pašinjan so v Washingtonu podpisali mirovni sporazum. Dogodek je potekal v Beli hiši, kjer so voditelji izrazili optimizem glede prihodnosti. Alijev je poudaril, da gre za “novo zgodovino”, medtem ko je Pašinjan dogovor označil kot “začetek novega poglavja”.
Trump je dodal, da sta se državi zavezali končati konflikte za vedno, obenem pa kritiziral druge geopolitične sile, kot sta Rusija in Evropska unija. EU je sporazum označila kot “vrhunec večletnih prizadevanj”. Kljub optimizmu sporazum v tej geopolitično nestabilni regiji lahko prinese nepredvidljive posledice, saj Iran in Rusija nasprotujeta zahodnemu vpletanju.
Trumpova pot k blaginji
Osrednji del sporazuma vključuje armensko zavezo ZDA za dolgoročni najem tranzitnega koridorja, ki povezuje Azerbajdžan s pokrajino Nahičevan. Ta koridor, imenovan Trumpova pot za mednarodni mir in blaginjo (TRIPP), omogoča Azerbajdžanu neposredno povezavo s Turčijo, obenem pa krepi njegov položaj kot prometnega vozlišča. Armenija ohranja ozemeljsko suverenost nad koridorjem, ki ga bo za obdobje 99 let nadziral ameriški upravnik.
Državi sta se tudi dogovorili o razpustitvi skupine OVSE iz Minska, ki je izgubila pomen po vojni leta 2020. Pašinjan je poudaril, da je razpustitev znak konca konflikta v Karabahu in preusmeritve diplomatske pozornosti na Zahod.
Diplomatska zaveza k reševanju sporov
Sporazum predvideva, da se Armenija in Azerbajdžan odpovesta ozemeljskim zahtevkom, vzdržita uporabe sile in spoštujeta mednarodno pravo. Predvideva tudi nadaljevanje mirovnih pogajanj, čeprav podrobnosti niso znane. Armenija je že marca popustila pritisku Azerbajdžana, kar je vodilo do razpustitve evropskih mirovnih enot.
Azerbajdžan zahteva tudi ustavne spremembe v Armeniji, kar bi lahko povzročilo politične težave za Pašinjana, ki se trudi usmeriti Armenijo proti Zahodu.
Reševanje večdesetletnega spora
Konflikt med Azerbajdžanom in Armenijo se je začel konec osemdesetih let in postal eden ključnih v regiji po razpadu Sovjetske zveze. Azerbajdžan je leta 2020 s podporo Turčije sprožil ofenzivo, medtem ko je Rusija posredovala pri premirju. Kljub temu je Azerbajdžan nadaljeval vojaške akcije, kar je vodilo do izseljevanja več kot 100.000 Armencev iz Gorskega Karabaha.
Sprejeti sporazum ne obravnava vprašanj vojnih zločinov in človekovih pravic, kar ostaja ključna točka prihodnjih pogajanj. Armenija si od sporazuma obeta konec mednarodne izolacije in zmanjšanje vpliva Rusije in Irana.
Iran svari pred vpletanjem Zahoda
Iran nasprotuje vzpostavitvi ameriškega koridorja, saj meni, da bi to lahko spremenilo geopolitično ureditev regije. Trgovinski promet med Iranom in Armenijo je v zadnjih letih narasel, zato Iran vidi koridor kot grožnjo za svojo politično moč.
Višji svetovalec ajatole, Ali Akbar Velajati, je dejal, da bo Iran preprečil vzpostavitev ameriškega koridorja, saj bi to lahko privedlo do razpada Armenije in vpliva Nata v regiji.
Kremelj čaka na dejanja
Rusija vidi sporazum kot zmanjšanje njenega vpliva na Kavkazu. Ruski mediji so Pašinjana označili za “marioneto”, ki je za osebne koristi prodala armensko suverenost.
Moskva opozarja, da bi večja vpletenost ZDA lahko povzročila večjo nestabilnost v regiji. Kljub temu je Kremelj sporazum diplomatsko pozdravil in pričakuje konkretnejša dejanja od vpletenih strani.
Spletno uredništvo
