Zavržena hrana v Sloveniji: Alarmantni podatki in kako ukrepati

Hrana je postala samoumevna dobrina, ki jo zaradi njene dostopnosti pogosto zavržemo. Statistični podatki kažejo, da je povprečni Slovenec v letu 2023 zavrgel 78 kilogramov hrane, kar pomeni, da se je v Sloveniji zavrglo skupno 164.803 tone hrane – devet odstotkov več kot leto prej.

Medtem je tveganju revščine izpostavljenih 13,2 odstotka Slovencev, kar pomeni, da je z dohodkom pod pragom revščine živelo 276.000 ljudi. Humanitarne organizacije, kot so Karitas, Rdeči križ in Zveza Anite Ogulin, nudijo osnovno pomoč v obliki hrane, vendar je potreba po tej pomoči še vedno zelo velika.

Humanitarne organizacije in njihova vloga

Humanitarne organizacije, kot so Karitas, Rdeči križ in Zveza Anite Ogulin, zagotavljajo pomoč ljudem v stiski ne le z donacijami hrane, ampak tudi z oblačili, higienskimi pripomočki in drugimi osnovnimi sredstvi. Vendar je pomoč v obliki hrane med najosnovnejšimi oblikami pomoči, saj prehranski izdelki močno razbremenijo družinski proračun v času finančne stiske.

“Ko so družine v takšni finančni stiski, da morajo izbirati, katere stroške bodo ta mesec poravnale in katerih ne, se veliko lažje odpovejo hrani kot pa plačilu najemnine ali elektrike,” so povedali v Zvezi Anite Ogulin.

Zavržena hrana: ne le olupki in koščice

Vprašanje zavržene hrane ni omejeno zgolj na neužitne dele, kot so olupki ali koščice, temveč vključuje tudi hrano, ki bi lahko bila še uporabna. Izdelki, ki jih pozabimo v hladilniku ali ostanki obrokov, ki jih nismo mogli pojesti, pogosto končajo med odpadki. Predsednica društva Ekologi brez meja, Katja Sreš, izpostavlja, da največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih.

Vpliv prehranskih standardov na zavrženo hrano

Zavržena hrana nastaja vzdolž celotne prehranske verige. Že pri pobiranju pridelka se zavržejo užitni deli, ki ne ustrezajo potrošniškim “lepotnim standardom”. Kot primer je navedena cvetača, pri kateri so uporabni tudi listi, čeprav se večinoma zavržejo. Podobno neustrezna zelenjava, kot so zavite bučke ali krivi korenčki, ne doseže trgovin, saj ne izpolnjuje pričakovanj potrošnikov.

Izobraževanje in ukrepi za zmanjšanje odpadne hrane

Zmanjševanje količine zavržene hrane se mora začeti z izobraževanjem. Društvo Ekologi brez meja je v okviru projekta Hrana svoje mesto najde analiziralo prehrano v Vrtcu Škofja Loka in Dijaškem domu ter ugotovilo, da so po uvedbi ukrepov količine odpadne hrane zmanjšali za 10 do 21 odstotkov.

Vloga trgovcev in gostincev pri zmanjševanju odpadne hrane

Trgovci so v sodelovanju s humanitarnimi organizacijami uspešno preusmerili presežke hrane, gostinci pa to počnejo v manjši meri. Mnoge restavracije in javne ustanove ne izvajajo analiz, zato pogosto ne vedo, koliko hrane bi lahko darovali.

Donacije hrane: nujno potrebne, a pogosto neustrezne

Humanitarne organizacije večino hrane pridobijo z donacijami, vendar te pogosto niso ustrezne. Zveza Anite Ogulin opozarja na problematiko donacij s pretečenim rokom uporabe, ki jih ni mogoče razdeliti pomoči potrebnim. Prizadevajo si za raznoliko ponudbo prehranskih paketov, ki naj bi vključevali tudi sveža živila, čeprav jih do sedaj še niso prejeli.

Zavržena hrana v globalnem kontekstu

Po poročanju Svetovne organizacije za hrano 343 milijonov ljudi po svetu nima dostopa do zadostne količine hrane, 44,4 milijona pa jih živi v hudi lakoti. V Sloveniji je leta 2023 vsak prebivalec zavrgel 29 kilogramov še užitne hrane. Slovenija si z novo strategijo prizadeva do leta 2030 zmanjšati količino zavržene hrane na prebivalca za polovico.

Odnos do hrane in trajnostna prihodnost

Spremenjen odnos do hrane, kjer nas vodi cena pred kakovostjo, vpliva na količino zavržene hrane. Potrebno je premišljeno nakupovanje, načrtovanje in deljenje presežkov hrane. Trajnostna hrana mora zadostiti potrebam po hranilih, hkrati pa čim manj vplivati na okolje.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska