Zakaj nas črni petek še vedno premami

Črni petek se je v zadnjih letih uveljavil kot eden največjih nakupovalnih dogodkov, ki vsako leto pritegne veliko pozornosti tudi v Sloveniji. Trgovci stavijo na intenzivno oglaševanje, časovno omejene ponudbe in izjemne popuste, da bi spodbudili potrošnjo.

Vendar se postavlja vprašanje, koliko teh nakupov je res posledica premišljenih odločitev in koliko zgolj odziv na ustvarjeni občutek nuje in nakupovalne evforije.

Oglaševanje kot ključno orodje

Jutri se v Sloveniji pričenja praznik nakupovalne mrzlice, ki so ga nekateri potrošniki že z nestrpnostjo pričakovali. Črni petek je prerasel v globalni fenomen, ki smo ga z navdušenjem sprejeli tudi pri nas, raztegnili pa smo ga kar na ves november.

Koncept črnega petka nagovarja kupce z občutkom enkratne priložnosti. Potrošnike prepričujejo poplave oglasov, ki izpostavljajo omejene zaloge in časovne akcije. Vizualna sporočila, kot so “samo še danes”, “do razprodaje zalog” ali “enkratna priložnost”, ustvarjajo vtis, da se moramo odločiti takoj, sicer bo prepozno.

Trgovci poudarjajo razlike med rednimi in znižanimi cenami, kar potrošnikom daje občutek velikega prihranka, tudi kadar ta ni tako izrazit.

Psihološki dejavniki nakupovanja

Socialni in ekonomski psiholog dr. Žan Lep poudarja, da črni petek predstavlja idealno kombinacijo dejavnikov, ki spodbujajo nepremišljeno nakupovanje. Ključna je časovna omejenost, saj popusti veljajo le en dan, kar sproži občutek pomanjkanja in strahu pred izgubo.

“Tako začnemo hrepeneti po izdelkih, ki jih sicer ne bi želeli ali potrebovali,” pojasnjuje Lep.

Pomembno vlogo igra tudi družbeno soglasje. Prepričanje, da mora biti nekaj dobro, če to počne večina, pritiska na posameznika.

“Ko vidimo, da drugi kupujejo določen izdelek, predpostavimo, da je kakovosten ali uporaben,” ocenjuje.

Črni petek pogosto ustvarja vtis, da je nakupovanje družbeno sprejemljivo ali celo zaželeno. “Ta dogodek postavimo na poseben ‘mentalni račun’, namenjen nakupom iz užitka. Zapravljanje postane nekaj dovoljenega, sami sebi pa lažje upravičimo izdatke, ki jih sicer ne bi,” dodaja Lep.

Razlike v popustih: preveč dobro, da bi bilo res?

Čeprav v tujini popusti na črni petek dosegajo 70-, 80- ali 90-odstotne znižanja, so v Sloveniji najpogosteje med 10 in 40 odstotki. Zakaj takšne razlike? Po besedah Lepa so popusti najučinkovitejši, ko ostajajo v racionalnih okvirjih.

Ko postanejo pretirano visoki, se pojavi dvom o izdelku. Je z njim kaj narobe? Slovenski potrošniki občutijo evforijo okoli črnega petka, zato trgovcem morda niti ni treba ponujati izjemno visokih znižanj, saj tudi manjši popusti sprožijo občutek priložnosti. Ponudba akcijskih izdelkov se je močno razširila in vključuje vse od tehnike do živil.

Intenzivno oglaševanje: dvorezen meč

Nakupovalna mrzlica črnega petka je neločljivo povezana z intenzivnim oglaševanjem, ki se začne tedne pred dogodkom. Slogani in vizualno privlačna sporočila gradijo pričakovanje in ustvarjajo vzdušje posebnosti. Potrošniki še pred dejanskim dnem razvijejo prepričanje, da bodo “morali” nekaj kupiti.

Oglaševanje ne napoveduje le popustov, temveč je ključno za ustvarjanje evforije. Lep ocenjuje, da je to dvorezen meč. Na eni strani ljudje pričakujejo popuste in si vnaprej rezervirajo del proračuna, na drugi strani pa lahko nenehno “bombardiranje” z oglasi otopi občutek edinstvenosti.

Lep opozarja tudi na etično vprašanje zavajajočih praks. Trgovci, ki obljubljajo enkratne popuste, a naslednji dan ponudijo novo akcijo, zmanjšujejo zaupanje potrošnikov. Raziskave kažejo, da so takšne prakse pogoste, zato je potrebna strožja regulacija. Dodatni izziv predstavljajo družbena omrežja, kjer so ponudbe bolj usmerjene na posameznika. Tam se meja med oglasom in osebno vsebino zabriše, kar otežuje prepoznavanje plačane promocije.

Finančne in okoljske posledice

Kljub zavedanju marketinške narave črnega petka se potrošniki znova prepustijo občutku potrošniške vročice. Trgovci so nakupovalno obdobje še podaljšali. Takoj za črnim petkom sledi kibernetski ponedeljek, nato pa nakupovalna evforija traja vse do januarja.

Potrošniki pogosto obžalujejo pretirane nakupe, kar vodi do impulzivnega zapravljanja. Lep opozarja, da je jedro težave v finančnih posledicah. En mesec pretiranega zapravljanja lahko prinese dodaten stres zaradi pomanjkanja denarja. Ključna je večja potrošniška pismenost in razvoj veščin za preprečevanje impulzivnih nakupov.

Črni petek ne vpliva le na denarnico, temveč tudi na okolje. Prekomerna potrošnja ustvarja velik ogljični odtis. Ko kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, ne ustvarjamo le odpadkov, ampak izčrpavamo planet.

“Glavno sporočilo črnega petka je, da moramo kupovati čim več. V času podnebne krize je to zgrešeno,” opozarja Gaja Brecelj, direktorica Umanotere.

Potrošništvo je postalo kulturno samoumevno in v času velikih popustov se ta navada še okrepi. Brecelj poudarja, da so potrebne korenite spremembe, saj potrošnja močno vpliva na okolje.

Ogljični odtis prebivalca Slovenije je približno petkrat večji od tistega, ki omogoča doseganje podnebnih ciljev. Zmanjšanje potrošnje je ključno za ohranjanje pogojev za življenje na planetu. Podnebne spremembe niso abstraktne; že danes se spopadamo s posledicami. Če ne bomo ukrepali, bodo te le še pogostejše in hujše.

Spletno uredništvo Naša Primorska