Zakaj ima parkiran avto poleti poseben vonj? Kje se skriva odgovor?

Poleti je dovolj že nekaj minut na soncu, da se avtomobil spremeni v pravo vročo komoro. Ko odpremo vrata, nas najprej zadene val vročega zraka, skoraj istočasno pa še značilen vonj notranjosti avtomobila. Nekateri ga povezujejo z novim vozilom, drugi z usnjenimi sedeži ali plastiko, marsikdo pa preprosto reče, da »avto diši po vročini«. Toda vročina sama po sebi nima vonja. Tisto, kar zaznamo, je posledica zanimivega kemijskega procesa, ki se pri visokih temperaturah močno pospeši.

Prav zato ima avtomobil, ki je več ur parkiran na soncu, drugačen vonj kot isti avtomobil zgodaj zjutraj ali po večerni ohladitvi. Razlika ni v zraku, ampak v materialih, iz katerih je izdelana njegova notranjost. Plastika, tekstil, pena v sedežih, lepila, gumijasta tesnila in številni drugi materiali pri višjih temperaturah sproščajo drobne hlapne snovi, ki jih naše vohalne celice zelo hitro zaznajo.

Gre za pojav, ki ga strokovnjaki poznajo že desetletja in ga imenujejo »off-gassing« oziroma sproščanje hlapnih organskih spojin iz materialov. Večina ljudi zanj še nikoli ni slišala, skoraj vsak voznik pa ga je že doživel.

Vročina pospeši sproščanje snovi iz materialov

Notranjost sodobnega avtomobila je sestavljena iz presenetljivo velikega števila različnih materialov. Armaturna plošča, obloge vrat, sedeži, stropna obloga, preproge, izolacija, lepila in zaščitni premazi vsebujejo različne polimere, sintetične pene in druge materiale, ki tudi po izdelavi še zelo počasi sproščajo majhne količine hlapnih organskih spojin.

Pri običajnih temperaturah je ta proces zelo počasen in ga pogosto sploh ne zaznamo. Ko pa avtomobil več ur stoji na soncu in se temperatura v kabini povzpne na 60 ali celo več kot 70 stopinj Celzija, se molekule začnejo gibati hitreje. Zaradi tega se sproščanje hlapnih snovi pospeši, njihova koncentracija v zaprtem prostoru pa naraste. Prav te snovi ustvarijo značilen vonj, ki ga občutimo ob odpiranju vrat.

Pomembno je poudariti, da ne gre za eno samo snov. Gre za mešanico številnih različnih spojin, ki prihajajo iz različnih materialov. Zato ima vsak avtomobil nekoliko drugačen vonj, odvisno od uporabljene plastike, vrste sedežev, tekstila, lepil in celo čistilnih sredstev, ki jih uporabljamo pri vzdrževanju notranjosti.

Zakaj novi avtomobili dišijo drugače kot starejši?

Mnogi pravijo, da obožujejo vonj novega avtomobila. Toda malo ljudi ve, da ta značilni vonj pravzaprav ni dodan namenoma. Nastane zaradi hlapnih organskih spojin, ki jih novi materiali sproščajo v največjih količinah.

V prvih mesecih po izdelavi avtomobila so ti procesi najbolj intenzivni. Sčasoma se količina sproščenih spojin zmanjšuje, zato tudi značilen vonj postopoma slabi. To je razlog, da deset let star avtomobil skoraj nikoli nima enakega vonja kot vozilo, ki je pravkar zapeljalo iz prodajnega salona.

Na intenzivnost vonja vpliva tudi temperatura. Raziskave so pokazale, da lahko poleti koncentracije nekaterih hlapnih organskih spojin v zaprtem vozilu narastejo bistveno bolj kot pozimi. Zato je značilen vonj notranjosti najbolj izrazit prav v vročih poletnih mesecih, ko avtomobil več ur stoji na neposrednem soncu.

🌞 Nasvet dneva

Preden sedete v avtomobil, ki je dlje časa stal na soncu, za minuto ali dve odprite vsa vrata ali vsaj okna. Tako boste hitro znižali temperaturo v kabini in izboljšali kakovost zraka, še preden vključite klimatsko napravo.

Ali je ta vonj lahko škodljiv?

To je vprašanje, ki si ga zastavlja vse več ljudi, še posebej poleti, ko avtomobil več ur stoji na soncu. Odgovor ni tako preprost, kot se morda zdi.

Hlapne organske spojine (VOC) so skupina različnih kemijskih snovi, ki jih najdemo v številnih izdelkih vsakdanjega življenja – od pohištva in barv do talnih oblog in avtomobilskih notranjosti. V novem ali močno segretem vozilu se njihove koncentracije lahko začasno povečajo, saj visoke temperature pospešijo njihovo sproščanje iz materialov.

To pa še ne pomeni, da vsak vstop v vroč avtomobil predstavlja nevarnost za zdravje. Strokovnjaki poudarjajo, da so količine teh snovi v običajnih okoliščinah praviloma nizke in se po prezračevanju hitro zmanjšajo. Vseeno priporočajo, da po daljšem parkiranju na soncu najprej za nekaj trenutkov odprete vrata ali okna in omogočite izmenjavo zraka, preden se odpravite na pot. To je še posebej priporočljivo pri majhnih otrocih, starejših in ljudeh z boleznimi dihal, ki so lahko občutljivejši na kakovost zraka.

Zakaj nekateri avtomobili dišijo močneje od drugih?

Čeprav sta lahko dva avtomobila parkirana drug ob drugem in izpostavljena enakemu soncu, njuna notranjost pogosto nima enakega vonja. Razlog je v različnih materialih in načinu izdelave.

Različni proizvajalci uporabljajo različne vrste plastike, pen, tekstilnih oblog, usnja, lepil in zaščitnih premazov. Vsak od teh materialov vsebuje nekoliko drugačno kombinacijo spojin, ki se ob segrevanju sproščajo v zrak. Poleg tega na intenzivnost vonja vplivajo starost vozila, pogostost prezračevanja, način čiščenja notranjosti in celo to, ali avtomobil večino časa stoji v garaži ali na prostem.

Pomembno vlogo imajo tudi dodatki, ki jih pogosto spregledamo. Osvetljevalci zraka, čistila za armaturno ploščo, zaščitni premazi za usnje in različni osvežilci lahko ob visokih temperaturah prav tako oddajajo hlapne snovi, ki spremenijo značilen vonj notranjosti. Včasih zato ne vonjamo le materialov avtomobila, ampak tudi ostanke izdelkov, ki smo jih uporabili pri čiščenju.

Kako lahko zmanjšamo neprijeten vonj?

Najbolj učinkovita rešitev je presenetljivo preprosta – preprečiti, da bi se notranjost avtomobila pretirano segrela.

Če je mogoče, parkirajmo v senci ali uporabimo senčilo za vetrobransko steklo, ki lahko občutno zniža temperaturo armaturne plošče in zraka v kabini. Pred začetkom vožnje za nekaj minut odprite vrata ali okna, da vroč zrak uide iz vozila. Šele nato vključite klimatsko napravo. Tako bo hlajenje učinkovitejše, hkrati pa se bo zmanjšala tudi koncentracija hlapnih snovi v notranjosti.

Koristno je tudi redno čiščenje avtomobila, vendar brez pretirane uporabe močno odišavljenih čistil. Čista notranjost z manj prahu in ostankov organskih snovi pripomore k prijetnejšemu zraku, medtem ko lahko prevelika količina dišav ob vročini ustvari še izrazitejši vonj.

Vonj vročega avtomobila je pravzaprav zgodba o kemiji

Ko naslednjič odprete avtomobil, ki je več ur stal na soncu, boste verjetno najprej pomislili na vročino. Toda tisto, kar zaznate z nosom, ni vonj toplote. Je posledica številnih kemijskih procesov, ki se pri visokih temperaturah odvijajo v materialih okoli nas.

Prav zato je lahko vsak avtomobil nekoliko drugačen. Vonj ni odvisen le od starosti vozila, ampak tudi od materialov, iz katerih je izdelano, načina vzdrževanja in pogojev, v katerih je parkiran. Vročina te procese le pospeši in jih naredi dovolj izrazite, da jih opazimo.

Ko razumemo, kaj se skriva v ozadju, ugotovimo, da tudi tako vsakdanja stvar, kot je odpiranje avtomobilskih vrat v vročem poletnem dnevu, skriva zanimivo zgodbo o kemiji, materialih in znanosti, ki nas spremlja na vsakem koraku.

💡 Ste vedeli?

Temperatura v zaprtem avtomobilu, parkiranem na neposrednem soncu, lahko že v manj kot eni uri preseže 60 °C, pri tem pa se površina armaturne plošče segreje tudi na več kot 80 °C. Prav zato se sproščanje hlapnih organskih spojin v takšnih razmerah močno pospeši.

Spletno uredništvo