Vsak tretji novi upokojenec prejema minimalno pokojnino
Leto 2024 je prineslo upokojitev za 23.321 ljudi, pri čemer je več kot tretjina teh prejela zagotovljeno pokojnino. Delež tistih, ki prejemajo zagotovljene pokojnine, je dosegel 36,5 odstotka, kar je več kot leto poprej, ko je znašal 35,5 odstotka. Kot so pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, sredstva za doplačilo do zagotovljene pokojnine ne prihajajo iz pokojninske blagajne, ampak iz državnega proračuna.
“Po 161. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se iz državnega proračuna zagotavljajo sredstva za del pokojnine v višini razlike med pokojnino, ki bi bila zavarovancu odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove ali njegove dejanske pokojninske osnove in zneskom pokojnine določene v tretjem oziroma četrtem odstavku 39. člena zakona,” so pojasnili na ministrstvu.
Lani je bilo iz proračuna za izplačilo zagotovljenih pokojnin namenjenih 34,3 milijona evrov.
Pokojninski sistem kot socialno zavarovanje
Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje deluje na principu zavarovanja, kar pomeni, da morajo biti izplačani zneski sorazmerni z vplačanimi prispevki. Osebe, ki so v sistem več ali dlje časa vplačevale, so upravičene do višjih pokojnin.
“Ker pa gre skladno z Ustavo RS za sistem socialnega zavarovanja, le-ta vsebuje tudi določene elemente solidarnosti,” so pojasnili na ministrstvu. To pomeni, da se pokojnina odmeri od najnižje ali najvišje pokojninske osnove, kar zagotavlja višje pokojnine za tiste, ki so vplačevali manj.
Različni solidarnostni elementi, kot so najnižja pokojnina, zagotovljena višina pokojnine in najnižja invalidska pokojnina, so ključni del sistema.
Rast zagotovljene pokojnine
Zagotovljena pokojnina je bila prvič uvedena 1. oktobra 2017, ko je znašala 500 evrov. Razlog za njeno uvedbo je bilo dejstvo, da je pokojnina za moškega z 40 leti pokojninske dobe znašala le 456,37 evra, kar je bilo manj od cenzusa za varstveni dodatek.
“Da upokojencem po 40 letih dela ne bi bilo potrebno zaprošati za varstveni dodatek, je bil določen znesek zagotovljene pokojnine v višini 500 evrov,” so pojasnili na ministrstvu.
Med upokojenci, ki so se lani upokojili, je povprečna odmerjena starostna pokojnina znašala 1080 evrov neto. Med moškimi in ženskami ni bilo velike razlike, saj je povprečna pokojnina za moške znašala 1097 evrov, za ženske pa 1064 evrov. Povprečna starostna pokojnina brez delnih pokojnin je lani znašala 1018 evrov, pri čemer je bila razlika med moškimi in ženskami večja: 1060 evrov za moške in 981 evrov za ženske.
“Do zagotovljene pokojnine so upravičeni zavarovanci, ki pridobijo pravico do starostne, invalidske ali vdovske pokojnine po določbah zakona in so dopolnili pokojninsko dobo v enaki višini, kot je predpisana višina pokojninske dobe brez dokupa za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti,” so poudarili na ministrstvu.
Zagotovljena pokojnina se usklajuje kot druge pokojnine in se je od uvedbe zvišala za 56,38 odstotka, kar danes znaša 781,94 evra. Cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo od 1. aprila 2025 znaša 726,31 evra, znesek zagotovljene pokojnine pa je na dan 1. januarja 2025 znašal 748,27 evra in skupaj z uskladitvijo pokojnin za leto 2025 v višini 4,5% znaša 781,94 evra.
Spletno uredništvo Goriške novice
