Božičnice v Avstriji in Nemčiji: Različni pristopi k prazničnim dodatkom

Božičnica, finančna spodbuda, ki jo zaposleni prejmejo ob koncu leta, ima v Avstriji in Nemčiji različne oblike in obseg. Medtem ko v Avstriji kar 98 odstotkov zaposlenih prejema ta finančni dodatek, ga v Nemčiji prejema le približno polovica delavcev.

V Avstriji božičnica, znana tudi kot 14. plača, ni zakonsko obvezna, vendar je postala običajna praksa že od petdesetih let prejšnjega stoletja. Kljub temu, da je gospodarstvo podvrženo različnim izzivom, se božičnica šteje kot samoumeven del plačnega sistema. Avstrijski delodajalci niso zakonsko zavezani k izplačilu božičnice ali regresa, temveč je to urejeno s kolektivnimi ali individualnimi pogodbami o zaposlitvi.

Direktor podjetja Štefan Sienčnik pojasnjuje:

“V Avstriji se sploh ne sprašujemo več, ali je to za plačati ali ne. Božičnico prejmejo vsi zaposleni,”

kar pomeni, da je ta praksa globoko zakoreninjena v delovni kulturi. Božičnica je v višini mesečne plače in se izplačuje skupaj z novembrsko plačo. Kot primer, če zaposleni prejme 2000 evrov bruto mesečne plače, bo dobil božičnico v vrednosti 1614 evrov neto.

Zaradi nižje obdavčitve so božičnice lahko celo višje od rednih mesečnih plač. Kljub vladnim varčevalnim ukrepom se božičnica nikoli ni znašla na pogajalski mizi. Poleg redno zaposlenih jo prejemajo tudi upokojenci in zaposleni s skrajšanim delovnim časom.

Nemčija: Božičnica kot stvar dogovora

V Nemčiji božičnica ni zakonsko določena, kar pomeni, da je njeno izplačilo predmet dogovora med delodajalci in zaposlenimi. Lani je povprečna božičnica znašala 3000 evrov, prejelo pa jo je približno polovica zaposlenih in tri četrtine tistih, ki so vključeni v kolektivne pogodbe. Te pogodbe so ključne za izplačilo 13. plače, ki pogosto ne dosega celotnega zneska mesečne plače, ampak le polovico.

Walther Schneeweiss iz sindikata IG Metall pojasnjuje situacijo v kovinski in elektroindustriji:

“V kovinski in elektroindustriji znaša božičnica 55 odstotkov plače,”

kar kaže na variabilnost tega dodatka glede na industrijo. Nemčija sicer raje vidi višje osnovne plače kot dodatna izplačila, saj je božičnica polno obdavčena.

Nemški parlament nikoli ni odločal o uvedbi obvezne božičnice, saj se v državi drži načela, da se delovni pogoji in plačila urejajo z dogovori med delodajalci in sindikati. Schneeweiss dodaja:

“To ni bilo nikoli uspešno, ker v Nemčiji prevladuje načelo, da se delodajalci in sindikati pogajajo o delovnih razmerah in plačilu. To piše tudi v naši ustavi,”

kar potrjuje pomembnost socialnega dialoga.

Delodajalske organizacije v Nemčiji poudarjajo, da božičnica ostaja stvar podjetij in socialnega dialoga, medtem ko država regulira minimalno plačo.

Spletno uredništvo