Vlada uvaja subvencije za skrajšani delovni čas in ohranitev delovnih mest

Vlada je nedavno objavila seznam dejavnosti, ki bodo upravičene do nove sheme subvencioniranega skrajšanega delovnega časa. Minister za delo, Luka Mesec, je na tiskovni konferenci razložil, da bo ta ukrep omogočil ohranitev delovnih mest, medtem ko bo država financirala skrajšani delovni čas. Shema začne veljati že jutri in bo trajala do petega marca. Njeno glavno poslanstvo je pomagati podjetjem, ki se soočajo z naravnimi nesrečami ali sistemskimi krizami.
Položaj je trenutno najbolj kritičen v avtomobilski industriji, strojni industriji, industriji pohištva, kovinski industriji in drugih sorodnih panogah, kot so že prejšnji teden poudarili pri Gospodarski zbornici Slovenije. Kriza v avtomobilskem sektorju in trgovinske napetosti sta glavni vzroki za te težave.
Kdo se lahko prijavi za subvencije?
Podjetja, ki želijo izkoristiti to priložnost, morajo dokazati, da vsaj 30 odstotkom svojih zaposlenih mesečno ne morejo zagotoviti vsaj 90 odstotkov dela. Delovni čas zaposlenih je mogoče skrajšati za pet do največ 20 ur na teden, pri čemer bo država podjetju povrnila 60 odstotkov njihovih izplačanih bruto plač. Podjetja ne smejo odpuščati, iti v likvidacijo ali izplačevati dobičkov oziroma dividend. V primeru kršitve teh pogojev bo država zahtevala vračilo subvencij. Poleg tega se bodo morali delavci udeležiti dodatnih usposabljanj in izobraževanj.
Industrije, vključene v shemo
Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa bo veljalo v več panogah, med njimi proizvodnja oblačil, usnja in usnjenih izdelkov, tiskarstvo, proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, kovin in kovinskih izdelkov, motornih vozil in pohištva, je pojasnil minister Mesec.
Gospodarstvo pozdravlja ukrep
Gospodarska zbornica Slovenije je odločitev vlade pozdravila, saj gre za ključen ukrep za podjetja in zaposlene v sektorjih, kjer se razmere na izvoznih trgih zaostrujejo. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je izjavila, da bo ta rešitev omogočila podjetjem in zaposlenim, da ohranijo delovna mesta do izboljšanja gospodarskega okolja, hkrati pa bo omilila pritisk na trg dela v najbolj prizadetih industrijah.
Nekatera podjetja, kot sta Domel in Acroni, so že skrajšala delovni čas ali imajo zaposlene na čakanju. Nekatere orodjarne, vključno z orodjarno Gorjak, so že zmanjšale število zaposlenih, so prejšnji teden poročali pri GZS.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska



