V luči prenovljenih evropskih smernic o javnih financah je pred slovenskimi poslanci izziv sprejetja novega fiskalnega zakona. Potrebna je dvotretjinska večina za njegovo potrditev, zakon pa predvideva tudi odstopanja v izjemnih situacijah. Ta ukrep je ključen za prilagoditev evropskim fiskalnim pravilom, ki omejujejo javno porabo, čeprav omogočajo prilagoditve, ko se povečajo obrambni izdatki.
Prilagoditve v obrambnih izdatkih
Slovenija se sooča s pritiskom po povečanju obrambnih izdatkov, kar je politična odločitev, ki temelji na oceni varnostnih tveganj. Predsednik fiskalnega sveta, Davorin Kračun, opozarja:
“Večje zadolževanje bo vodilo v večjo ponudbo evropskih obveznic na finančnih trgih in s tem višje stroške zadolževanja. Prav tako se bodo države srečale s pritiskom na zmanjševanje drugih izdatkov.”
Odstopna klavzula, ki to omogoča, je časovno omejena, in po koncu tega obdobja bo potrebno ponovno znižati izdatke in spoštovati omejitve.
Vloga fiskalnega sveta
Novi zakon prav tako krepi vlogo fiskalnega sveta, ki bo moral presojati o uporabi odstopne klavzule. Slovenija bo morala neprestano dokazovati, da obvladuje javne finance, tudi z morebitnim zniževanjem izdatkov, da ohrani boniteto na finančnih trgih. Kračun poudarja:
“To bo odvisno od zavez, ki jih bo Slovenija sprejela z evropskimi partnerji.”
Evropska komisija in odstopna klavzula
Evropska komisija je članice pozvala, da usklajeno zaprosijo za uporabo odstopne klavzule do konca aprila. Slovenska vlada je načrtovala odločanje o tem v povezavi s pripravo načrta za obrambne projekte, kar je premier Robert Golob napovedal za april. Te odločitve bodo ključne za prihodnjo finančno stabilnost države.
Ali bo Slovenija zmogla izpeljati te reforme brez večjih pretresov? Čas bo pokazal, ali bo država uspela uravnotežiti povečane obrambne izdatke s potrebnimi fiskalnimi omejitvami in ohraniti svojo finančno stabilnost.
Spletno uredništvo
