Generalni sekretar Združenih narodov, Antonio Guterres, opozarja, da je uporaba lakote kot vojaškega orožja nesprejemljiva. Na vrhu v Adis Abebi je izpostavil, da lakota spodbuja nestabilnost in ogroža mir, medtem ko podnebne spremembe motijo žetve in humanitarno pomoč, kar še povečuje krize v regijah, kot sta Sudan in Gaza.
Leta 2024 je število lačnih po svetu padlo tretje leto zapored. Po podatkih petih agencij ZN je bilo okoli 673 milijonov ljudi, kar predstavlja 8,2 odstotka svetovnega prebivalstva, prizadetih zaradi lakote. Kljub temu ZN opozarja na povečano nedohranjenost zaradi konfliktov in podnebnih sprememb, zlasti v Afriki in zahodni Aziji. V Afriki je delež nedohranjenih kar 20,2 odstotka, kar kaže, da je cilj ZN-a, da do leta 2030 odpravijo lakoto, še vedno daleč.
Podnebne spremembe in konflikti kot glavni dejavniki
Zaradi suš, poplav in ciklonov je bilo razseljenih približno 10 milijonov ljudi, več kot 280 milijonov Afričanov pa je nedohranjenih. Guterres je med drugim izpostavil, da podnebne spremembe in konflikti, kot sta vojni v Afriki in na Bližnjem vzhodu, poslabšujejo prehransko varnost po svetu.
Napredki in nazadovanja v različnih regijah
Maximo Torero, glavni ekonomist Organizacije ZN-a za prehrano in kmetijstvo, je poudaril, da je k upadu lakote prispeval boljši dostop do hrane v Južni Ameriki in Indiji. V Južni Ameriki se je napredek zgodil zaradi povečane kmetijske proizvodnje in socialnih programov, v Indiji pa zaradi bolj zdrave prehrane. Kljub temu pa so konflikti na območjih, kot sta Afrika in Bližnji vzhod, še vedno resna grožnja.
Prihodnost lakote in prehranske varnosti
Po poročilu se je delež ljudi, ki si ne morejo privoščiti zdrave prehrane, od leta 2019 zmanjšal z 2,76 milijarde na 2,6 milijarde v letu 2024. Kljub temu pa trenutne napovedi kažejo, da bo do konca desetletja še vedno okoli 512 milijonov ljudi nedohranjenih, od tega 60 odstotkov v Afriki. Na tej celini so tudi štiri od petih držav z najslabšo prehransko varnostjo: Nigerija, Sudan, Demokratična republika Kongo in Etiopija.
Guterres je pozval donatorje, naj povečajo podporo najrevnejšim regijam, ki se poleg revščine soočajo tudi z nemiri in posledicami podnebnih sprememb. Afriška unija je naglasila potrebo po večji mednarodni pomoči za boj proti lakoti in izboljšanje prehranske varnosti.
Spletno uredništvo
