Slovenija je v nedeljo, 11. oktobra, odločala na štirih referendumih, ki so prinesli precej različne rezultate in nepričakovan preobrat med nočnim štetjem glasov. Volivci so po delnih neuradnih izidih zavrnili novelo zakona o parlamentarni preiskavi, večinsko podprli pogojevanje denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom ter omejitev volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Najbolj negotov pa ostaja izid referenduma o ukinitvi obveznega RTV-prispevka.
Čeprav je še ponoči kazalo na podporo ukinitvi, so se razmerja do ponedeljkovega jutra obrnila. Po skoraj vseh preštetih glasovnicah imajo nasprotniki ukinitve prednost zgolj 692 glasov.
Nočno štetje prineslo nepričakovan preobrat
Nedeljski referendumski četverček je zaznamovala ena najvišjih udeležb v zgodovini slovenskih referendumov. Volivke in volivci so odločali o enem zakonodajnem in treh posvetovalnih referendumskih vprašanjih, prve delne rezultate pa je Državna volilna komisija začela objavljati po zaprtju volišč. Čeprav so bili pri treh vprašanjih razmerja in končni trendi razmeroma hitro jasni, je glasovanje o RTV-prispevku ostalo izjemno napeto vse do ponedeljkovega jutra.
Še v nedeljo zvečer so podatki kazali, da je večina volivcev podprla ukinitev obveznega plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija. Razlika med zagovorniki in nasprotniki je bila majhna, vendar je bila prednost sprva na strani ukinitve. Z nadaljevanjem štetja pa se je začela zmanjševati, dokler ni prišlo do popolnega preobrata.
Po podatkih DVK, objavljenih v ponedeljek ob 6.20, je bilo preštetih 99,98 odstotka glasovnic. Proti ukinitvi prispevka je glasovalo 461.765 volivcev oziroma 50,04 odstotka, za ukinitev pa 461.073 volivcev oziroma 49,96 odstotka. Razlika med obema možnostma znaša le 692 glasov, zato bo treba na dokončno razjasnitev izida še počakati.
Kot poročajo 24ur, Primorske novice in STA, bodo lahko pomembno vlogo odigrale glasovnice, oddane po pošti. V ponedeljek po 12. uri bodo pristojne volilne komisije prištele glasove, prispele po pošti iz Slovenije, 19. oktobra pa bodo ugotavljali še izid glasovanja po pošti iz tujine in na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Tako tesna razlika pomeni, da je pri tem vprašanju še posebej pomembno počakati na vse glasove.
Novela zakona o parlamentarni preiskavi zavrnjena
Na edinem zakonodajnem referendumu so volivci odločali o uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je državni zbor sprejel 26. maja letos. Po zadnjih delnih neuradnih rezultatih je proti zakonu glasovalo 51,26 odstotka volivcev, za njegovo uveljavitev pa 48,74 odstotka.
Za zavrnitev zakona na zakonodajnem referendumu ni dovolj zgolj večina glasov proti med udeleženci glasovanja. Izpolnjen mora biti tudi zavrnitveni kvorum, kar pomeni, da mora proti glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Glede na število upravičencev je bilo tokrat za zavrnitev potrebnih najmanj 339.706 glasov proti.
Ta pogoj je bil po delnih neuradnih podatkih dosežen. Do ponedeljkovega jutra je proti noveli glasovalo že več kot 470.000 volivcev, kar pomeni, da je bil zahtevani kvorum presežen z veliko razliko. Novela zakona o parlamentarni preiskavi tako po dosedanjih rezultatih ne bo uveljavljena.
Gre za pomembno razliko v primerjavi s preostalimi tremi referendumi. Zakonodajni referendum ima namreč neposreden pravni učinek, če so izpolnjeni predpisani pogoji za zavrnitev zakona. Posvetovalni referendumi pa izražajo stališče volivcev do določenih vprašanj in sami po sebi še ne spreminjajo veljavne zakonodaje.
Največ podpore pogojevanju socialne pomoči z delom
Med tremi posvetovalnimi referendumi je največjo podporo dobil predlog, da bi bila pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojena z njihovim aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela.
Po zadnjih delnih neuradnih podatkih je takšno ureditev podprlo 60,54 odstotka volivcev, proti pa jih je glasovalo 39,46 odstotka. Razlika med obema možnostma je precej večja kot pri drugih referendumskih vprašanjih, zato je bila smer izida razvidna že med nedeljskim štetjem glasov.
Referendumsko vprašanje se je nanašalo na delovno sposobne prejemnike denarne socialne pomoči, ki nimajo objektivnih ovir za opravljanje dela. Ni torej zajemalo vseh prejemnikov socialnih transferjev brez razlikovanja. To je pomembno pri razumevanju izida, saj so volivci odločali o natančno opredeljenem predlogu pogojevanja socialne pomoči.
Ker je šlo za posvetovalni referendum, njegov rezultat sam po sebi še ne pomeni, da se bodo pogoji za prejemanje denarne socialne pomoči nemudoma spremenili. Morebitna nova ureditev bi zahtevala ustrezne zakonodajne postopke, v katerih bi bilo treba določiti tudi podrobnosti izvajanja, izjeme in varovalke za posamezne skupine upravičencev.
Večina podprla tudi omejitev volilne pravice državljanov tretjih držav
Volivci so se izrekali tudi o tem, ali naj imajo na lokalnih volitvah v Sloveniji volilno pravico slovenski državljani in državljani drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso slovenski državljani.
Po delnih neuradnih rezultatih je predlog podprlo 55,29 odstotka volivcev, proti pa jih je glasovalo 44,71 odstotka. Večina udeležencev glasovanja se je torej izrekla za ureditev, ki lokalno volilno pravico omejuje na državljane Slovenije in drugih članic Evropske unije.
Pri tem je treba poudariti, da je bilo referendumsko vprašanje posvetovalne narave. Volivci niso neposredno odločali o zakonu, temveč so izrazili svoje stališče do predlagane oziroma že sprejete usmeritve glede volilne pravice. Za razumevanje pravnih posledic je zato treba ločiti izid posvetovalnega referenduma od zakonodajnih sprememb, ki jih je državni zbor obravnaval ločeno.
Vprašanje je bilo pomembno tudi zaradi razlikovanja med državljani Evropske unije in državljani tretjih držav. Državljani drugih članic EU imajo na lokalnih volitvah v državi prebivanja posebne pravice na podlagi evropskega pravnega reda, medtem ko se položaj državljanov tretjih držav ureja drugače.
Na volišča prišlo več kot 919.000 ljudi
Ena najopaznejših značilnosti nedeljskega glasovanja je bila visoka volilna udeležba. Po podatkih, ki jih je DVK objavila v nedeljo ob 23.45, je glasovalo 919.330 volivk in volivcev oziroma 54,16 odstotka vseh volilnih upravičencev. Takšna udeležba sodi med najvišje na slovenskih referendumih doslej.
Kot poroča časnik Delo, je bila po razpoložljivih podatkih udeležba najvišja v volilni enoti Ljubljana Center, kjer je glasovalo 56,91 odstotka upravičencev, najnižja pa v volilni enoti Ptuj, kjer se je glasovanja udeležilo 49,84 odstotka volivcev.
Po pregledu zgodovinskih podatkov je bila višja udeležba doslej zabeležena predvsem na posvetovalnih referendumih o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in Nato leta 2003 ter na referendumu o zakonu o zavarovalnicah, ki je potekal hkrati s predsedniškimi volitvami. Nedeljski rezultat tako kaže, da je referendumski četverček na volišča pritegnil velik delež volilnih upravičencev.
Glasovanje je potekalo na 2984 rednih voliščih in 88 voliščih Omnia, namenjenih volivcem, ki so želeli glasovati zunaj okraja stalnega prebivališča. V tujini je bilo glasovanje omogočeno na 30 diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Večina volišč se je zaprla ob 19. uri, vendar se je na nekaterih lokacijah glasovanje zaradi posebnih okoliščin nadaljevalo.
Dolge vrste v Ljubljani, v Domžalah glasovanje prekinila smrt volivca
Posebno pozornost je v nedeljo pritegnilo volišče Omnia v Ljubljani, kjer so se že čez dan oblikovale dolge vrste. Nekateri volivci so morali na oddajo glasov čakati precej dlje kot običajno. Direktor službe Državne volilne komisije Igor Zorčič je pojasnil, da bodo lahko glasovali vsi, ki bodo ob 19. uri že na območju volišča oziroma v njegovi neposredni bližini, do 50 metrov od vhoda.
Zaradi velikega števila čakajočih se je glasovanje na ljubljanskem volišču podaljšalo. Po poročanju 24ur so se zadnja volišča zaprla ob 20.30, kar pa ni preprečilo začetka objavljanja delnih rezultatov z drugih volišč. Volilni odbori so namreč lahko začeli šteti glasove takoj po zaključku glasovanja na posamezni lokaciji.
Do podaljšanja glasovanja je prišlo tudi na volišču v Osnovni šoli Roje v občini Domžale, vendar iz povsem drugega razloga. Tam je med glasovanjem umrl 82-letni moški, zaradi česar so morali postopek začasno prekiniti. Glasovanje so nato podaljšali do 20.30, da bi lahko volivci kljub prekinitvi uveljavili svojo pravico.
Nedeljsko glasovanje so spremljale tudi prijave domnevnih kršitev volilnega molka. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je dežurna služba do 16. ure prejela 85 obvestil, inšpektorat pa je obravnaval 23 zadev, pri katerih je obstajal sum kršitve. Prijava oziroma sum še ne pomenita, da je bila kršitev tudi dejansko ugotovljena.
Zakaj rezultati še niso dokončni?
Čeprav so bili do ponedeljkovega jutra prešteti skoraj vsi glasovi, uradni postopek ugotavljanja izidov še ni zaključen. Posebej pomembno je to pri referendumu o RTV-prispevku, kjer je razlika med zagovorniki in nasprotniki ukinitve manjša od tisoč glasov.
V ponedeljek, 12. oktobra, bodo pristojne komisije prištele še glasovnice, ki so pravočasno prispele po pošti iz Slovenije. Teden dni pozneje, 19. oktobra, bodo ugotavljale tudi rezultate glasovanja iz tujine. Šele ko bodo vključeni vsi veljavno oddani glasovi, bo mogoče zanesljivo ugotoviti, katera možnost je na referendumu o RTV-prispevku dobila večinsko podporo.
Državna volilna komisija mora skladno z rokovnikom postopek ugotavljanja končnega izida zaključiti najpozneje do 30. oktobra. Takrat bo sprejela ustrezen akt o izidu glasovanja in referenduma ter ga objavila v Uradnem listu Republike Slovenije.
Pri preostalih treh referendumskih vprašanjih so razlike dovolj velike, da dosedanji neuradni rezultati že jasno kažejo smer odločitve volivcev. Kljub temu tudi zanje velja, da bodo dokončni uradni izidi znani šele po zaključku vseh predpisanih postopkov.
Štirje referendumi, različni rezultati in še ena odprta odločitev
Nedeljski referendumi so pokazali, da so volivci posamezna vprašanja presojali različno. Na zakonodajnem referendumu so po delnih neuradnih izidih zavrnili novelo zakona o parlamentarni preiskavi, pri socialni pomoči in lokalni volilni pravici pa večinsko podprli predloga, o katerih so se izrekali. Največja negotovost ostaja pri RTV-prispevku, kjer se je rezultat med nočnim štetjem obrnil.
Razlika 692 glasov je ob več kot 900.000 oddanih glasovih izjemno majhna. Zato bi bilo pred štetjem preostalih glasovnic prezgodaj razglasiti dokončno odločitev o prihodnosti obveznega RTV-prispevka. Poleg tega je treba upoštevati, da je tudi ta referendum posvetovalne narave in njegov rezultat sam po sebi ne ukinja ali ohranja zakonske ureditve.
Slovenija je torej po referendumskem dnevu dobila tri razmeroma jasne odgovore, pri četrtem pa bo morala še počakati. Prav glasovanje o RTV-prispevku je postalo osrednja zgodba ponedeljkovega jutra, saj je nočni preobrat pokazal, kako lahko tudi majhno število še nepreštetih glasovnic spremeni razmerje med dvema skoraj povsem izenačenima možnostma.
Spletno uredništvo
