V ponedeljek se bodo voditelji koalicijskih strank srečali s premierjem Robertom Golobom, da bi razpravljali o načrtovanih obrambnih izdatkih Slovenije. Ta se bodo do leta 2035 dvignili na pet odstotkov BDP, skladno z novo zavezo članic Nata.
Razprava je nujna zaradi nesoglasij med koalicijskimi partnerji po nedavnem vrhu Nata, na katerem je bila sprejeta omenjena zaveza.
Premier Robert Golob se je odločil za sklic srečanja, ki ga je poimenoval “mini koalicijski vrh”, zaradi različnih pogledov znotraj koalicije in nemira, ki je sledil sredinemu zasedanju voditeljev Nata. Na tem zasedanju so se zavezali k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035.
Koalicijski partnerji in njihova stališča
Medtem ko Gibanje Svoboda podpira zvišanje izdatkov, sta SD in Levica izrazila nasprotovanje. Predsednika teh strank sta opozorila, da so bili dokumenti, ki so jih prejeli pred vrhom, pomanjkljivi in niso jasno nakazovali predlaganega dviga. Zaradi tega je bila oznaka “interno” umaknjena iz vladnega gradiva.
“Absolutno je nujno, da se koalicija usede, da se pogovorimo o tem, kaj se je zgodilo, da izvemo iz prve roke, kaj je bilo tam,” je poudarila koordinatorka Levice Asta Vrečko.
Podrobnosti predloga Nata
V dokumentu Nata je zapisano, da se obrambni izdatki postopoma zvišujejo na 3,5 odstotka BDP do leta 2032, dodatnih 1,5 odstotka pa naj bi se namenilo za širše obrambne in varnostne investicije. To bi skupno doseglo pet odstotkov BDP.
Golobova zagotovila
Premier Golob je pomiril partnerje z zagotovilom, da Slovenija že izvaja zaveze iz resolucije o programu razvoja Slovenske vojske, v skladu s katero bodo izdatki do leta 2030 dosegli tri odstotke BDP. Poudaril je, da je to edina operativna zaveza, ki jo je Slovenija doslej sprejela.
Pričakovanja partnerjev na srečanju
SD in Levica pričakujeta jasne odgovore glede posledic zavez za Slovenijo. V SD so zapisali, da je srečanje nujno, a ga ocenjujejo kot prepozno, saj bi se morala koalicija o tem pogovoriti že pred vrhom Nata. Pričakujejo jasne načrte o zaščiti interesov državljanov pred, po njihovem mnenju, škodljivim načrtom Nata.
Izid srečanja bo ključen za prihodnje odločitve vlade glede obrambnih strategij in bo pokazal, ali bo koalicija našla skupno pot naprej. Vprašanje ostaja, kako bo Slovenija uskladila svoje obrambne potrebe z mednarodnimi zavezami, ne da bi pri tem ogrozila druge ključne segmente svojega proračuna.
Spletno uredništvo
