Slovenija je v zadnjih letih prestala vrsto kriz – od energetske draginje in visoke inflacije do katastrofalnih poplav leta 2023 in vse bolj negotovih razmer v svetovni politiki. Kljub temu ključni kazalniki kažejo, da so slovenske javne finance trenutno razmeroma stabilne: javni dolg se zmanjšuje, proračunski primanjkljaj ostaja pod povprečjem Evropske unije, bonitetne agencije pa državi izboljšujejo kreditno oceno.

V kakšnem stanju so slovenske javne finance?

Slovenija se je v zadnjih letih soočila z vrsto velikih izzivov. Energetska kriza, visoka inflacija, poplave leta 2023 ter vse večja geopolitična negotovost so močno vplivali na gospodarstva po svetu. Med dodatnimi tveganji je tudi trgovinska politika Združenih držav Amerike, kjer je ameriški predsednik Donald Trump kmalu po nastopu mandata napovedal ostrejše trgovinske ukrepe.

Kljub temu pa osnovni kazalniki kažejo, da so slovenske javne finance trenutno v razmeroma dobrem stanju.

Javni dolg se zmanjšuje

Eden najpomembnejših kazalnikov finančnega zdravja države je javni dolg. To je skupni znesek denarja, ki ga država dolguje posojilodajalcem.

V Sloveniji se javni dolg že nekaj let postopno zmanjšuje. Konec leta 2021 je znašal približno 74,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do konca leta 2025 pa se je znižal na približno 65,9 odstotka BDP. To pomeni znižanje za skoraj devet odstotnih točk.

Slovenija je v tem obdobju dolg zmanjševala hitreje od povprečja Evropske unije, kjer se je javni dolg v enakem času zmanjšal za približno 5,5 odstotne točke.

Prav zmanjševanje javnega dolga je bil eden ključnih razlogov, ki jih je bonitetna agencija Moody’s navedla ob nedavnem zvišanju kreditne ocene Slovenije.

Kaj pomeni proračunski primanjkljaj?

Pomemben pokazatelj javnih financ je tudi proračunski primanjkljaj. To pomeni razliko med tem, koliko država zbere prihodkov (davki, prispevki, druge dajatve) in koliko denarja porabi.

Če država porabi več, kot zbere, nastane primanjkljaj.

Po zadnjih ocenah je primanjkljaj sektorja država lani znašal približno 2,4 odstotka BDP. To je nekoliko manj od prvotnih napovedi in tudi pod povprečjem držav Evropske unije.

Takšna raven primanjkljaja je tudi znotraj fiskalnih pravil EU, ki državam članicam določajo okvirje za javnofinančno stabilnost.

Več kriz, več ukrepov

V zadnjih letih je morala država večkrat hitro ukrepati. Pomagala je gospodinjstvom in podjetjem pri visokih cenah energije, financirala obnovo po poplavah ter ohranjala investicije v infrastrukturo, zdravstvo in druge razvojne projekte.

Kljub tem izdatkom skupna poraba države ostaja zmerna. Po podatkih za leto 2024 je znašala približno 46,5 odstotka BDP, kar je približno 2,7 odstotne točke manj od povprečja Evropske unije.

Koliko se država zadolžuje?

Pomemben del razprave o javnih financah je tudi vprašanje novega zadolževanja države.

Po podatkih ministrstva za finance je v obdobju od 2. junija 2022 do 27. februarja 2026 neto zadolževanje znašalo približno 5,1 milijarde evrov.

Pri tem vlada poudarja, da je država v tem obdobju poleg novega zadolževanja odplačala tudi velik del starih dolgov – skoraj 12 milijard evrov.

Za primerjavo: prejšnja vlada je v dveh letih ustvarila več kot 9 milijard evrov novega neto dolga.

Visoke investicije države

Pomemben del javnofinančne politike so tudi državne investicije. Te so v Sloveniji v zadnjih letih razmeroma visoke. Presegajo pet odstotkov BDP, kar je več kot v številnih primerljivih državah v regiji.

Investicije so namenjene predvsem infrastrukturi, obnovi po naravnih nesrečah in razvojnim projektom. Cilj teh vlaganj je dolgoročno spodbujanje gospodarske rasti in izboljšanje življenjskih pogojev.

Zaupanje finančnih trgov

Pozitivno stanje slovenskih javnih financ potrjujejo tudi bonitetne agencije. Vse tri največje mednarodne agencije so Sloveniji v zadnjem obdobju zvišale kreditno oceno.

Višja bonitetna ocena pomeni večje zaupanje vlagateljev in ugodnejše pogoje zadolževanja države.

To v praksi pomeni, da država za posojila plačuje nižje obresti, zaradi česar v proračunu ostane več denarja za druge namene – na primer za investicije, pokojnine, zdravstvo ali socialne programe.

Čeprav svetovno gospodarstvo zaznamujejo številne negotovosti, trenutni kazalniki kažejo, da slovenske javne finance ostajajo razmeroma stabilne.

Javni dolg se zmanjšuje, primanjkljaj ostaja pod nadzorom, investicije pa so še naprej visoke.

Največji izziv za prihodnja leta bo, kako ohraniti takšno stabilnost tudi ob novih gospodarskih in političnih pretresih, ki lahko vplivajo na javne finance držav po vsem svetu.

Spletno uredništvo