V zadnjih tednih je politična scena v Sloveniji doživela napete trenutke, ko sta bili dve izredni seji državnega zbora prekinjeni zaradi zavrnitve dnevnega reda, nazadnje 10. julija. Po mnenju štirih uglednih ustavnih pravnikov različnih svetovnonazorskih prepričanj je s tem prišlo do kršitve ustave in poslovnika državnega zbora. Ti dogodki so sprožili razpravo o temeljnih demokratičnih standardih in vlogi opozicije v parlamentarnem sistemu.
Ustavni pravnik Ciril Ribičič je na seji Komisije za poslovnik izpostavil, da morajo dejanja poslancev in vodstva državnega zbora spoštovati pravico tretjine poslancev, da lahko ustanovijo preiskovalno komisijo. Podobno je poudaril tudi ustavni pravnik Matej Avbelj: “Zadeve so tu tako jasne, da same po sebi niti ne terjajo interpretacije in razlage. Namen te ustavne določbe je varovanje opozicije.”
Poleg Ribičiča in Avblja sta svoja stališča izrazila tudi Albin Igličar in Miro Cerar, kar dodatno potrjuje, da vprašanje presega strankarske delitve in zadeva osnovne demokratične standarde. Predsednik Komisije za poslovnik iz vrst Levice, Luka Mesec, je poudaril, da predsednik državnega zbora s koalicijo izigrava ustavo tako, da sejo skliče, a ne potrdi dnevnega reda. “Redko slišimo ustavno stroko, da je tako enoglasna. Ampak včeraj so vsi, ne glede na svoje siceršnje svetovnonazorske opredelitve, jasno in glasno povedali, kaj je prav narediti,” je dejal Mesec.
Opozicijski poslanci iz vrst NSi, SLS in Fokusa, kot je Janez Žakelj, so se na situacijo odzvali ironično, češ da imajo trije pravniki štiri mnenja. Kljub temu pa so vsi pravniki imeli enako mnenje glede trenutne situacije. Žakelj je spomnil na prejšnje primere, ko je Urška Klakočar Zupančič onemogočala ustanovitev preiskovalne komisije o GEN-I, kjer so pravniki prav tako nasprotovali, a ni bilo odziva.
Koalicijske stranke in predsednik parlamenta doslej niso komentirali dogodkov. Sejo, ki je bila prekinjena zaradi obstrukcije, nameravajo nadaljevati septembra. “V kolikor tudi takrat ne bodo hoteli slišati opozoril, bomo šli na ustavno sodišče,” je napovedal Mesec.
Poslanca Žakelj in Stevanović sta predlagala, da bi ustanovitev preiskovalnih komisij lahko omogočili z dvema ločenima izrednima sejama, kar bi morda odprlo nova vrata za reševanje trenutne politične krize.
Spletno uredništvo.
