Upokojenci: Neizkoriščen potencial za slovensko gospodarstvo
V Sloveniji se že vsak šesti zaposleni ponaša s tujim državljanstvom, vendar pa delovna mesta še vedno samevajo brez primernega kadra. Medtem ko delodajalci iščejo zaposlene iz vse bolj oddaljenih krajev, pogosto spregledajo dragocen vir delovne sile – upokojence. Ta skupina, ki je pogosto prezrta, ponuja veliko več kot le finančno podporo, pravi Tomaž Arh s portala seniordela.si, namenjenega povezovanju seniorjev z delodajalci.
Medtem ko nekateri trdijo, da upokojenci delajo zgolj zaradi finančnih stisk, Arh poudarja, da je motivacija za delo pri tej skupini precej širša. Upokojenci si želijo ohranjati socialne stike, občutiti pripadnost in prispevati k družbi. Denar je seveda dobrodošel, vendar ni glavni razlog za njihovo aktivnost.
Socialni stiki in občutek pripadnosti
Upokojenci želijo ostati v stiku z drugimi in se počutiti koristne. Kot primer Arh navaja starejšo gospo, ki dela v gostinstvu in s čiščenjem miz ohranja stik z mlajšimi generacijami. Takšni primeri prinašajo obojestranske koristi, saj starejše stranke pogosto obiščejo lokal, kjer delajo njihovi vrstniki.
Različne izkušnje, različne potrebe
Na portalu seniordela.si opažajo, da je zanimanje upokojencev za delo večje od ponudbe delodajalcev. Zabeleženih je že približno 3000 aktivnih iskalcev dela, a še vedno premalo delovnih mest zanje. Razlogi za to so predsodki delodajalcev, nepoznavanje možnosti zaposlovanja upokojencev in strah pred administrativnimi težavami.
Raznolikost delovnih izkušenj
Upokojenci, ki iščejo delo, prihajajo iz različnih poklicnih okolij, od skladiščnikov do medicinskih sester. Podjetja pa pogosto iščejo delavce za enostavnejša dela, kot so pomoč v kuhinji, vožnja osebnih vozil ali nego.
Inovativni pristopi za kadrovske rešitve
Prav izven okvirov razmišljanje je ključ do uspeha, kar dokazuje primer vodje doma za starejše, ki je s kreativnim pristopom reševala kadrovsko krizo. Namesto da bi se zanašala na agencije, je obiskala društvo upokojencev in osebno predstavila delo.
Premagovanje predsodkov
Predsodki do zaposlovanja upokojencev so razširjeni, zlasti v manjših podjetjih. Nasprotno pa večja podjetja že vključujejo upokojence v delovne procese. Arh poudarja, da zaposlitev upokojencev ne bi smeli obravnavati kot socialni prispevek, temveč kot poslovno odločitev.
Spremembe zakonodaje in prilagoditve
Čeprav so demografski izzivi dobro znani, so omejitve glede dela upokojencev dolgo ostajale nespremenjene. Ministrstvo za delo predlaga zvišanje dovoljene mesečne kvote ur na 85, kar bi omogočilo večjo prožnost pri zaposlovanju.
Vpliv digitalizacije
Arh priznava, da je digitalizacija lahko ovira pri zaposlovanju starejših, vendar poudarja, da je veliko delovnih mest, ki ne zahtevajo digitalnih veščin. Poleg tega prihajajo generacije upokojencev, ki so bolj vešče s tehnologijo.
