Alarmantni podatki za leto 2024: Rekordne količine zavržene hrane v Sloveniji
V Sloveniji so lani prebivalci zavrgli osupljivih 168.318 ton hrane, kar predstavlja dvig za dva odstotka v primerjavi s prejšnjim letom. Povprečno je vsak prebivalec zavrgel 79 kilogramov hrane, pri čemer je 44 odstotkov te količine nastalo v gospodinjstvih.
Skupno je doma vsak prebivalec zavrgel približno 35 kilogramov hrane, od tega je bila tretjina ali 11 kilogramov še vedno užitna.
Glavni viri zavržene hrane
Gospodinjstva na vrhu seznama
Med vsemi viri zavržene hrane v Sloveniji, gospodinjstva prispevajo največji delež, kar 44 odstotkov oziroma 73.600 ton. V tej kategoriji je večina hrane še vedno užitna, kar pomeni, da bi lahko izboljšanje ozaveščenosti in boljše načrtovanje obrokov pripomoglo k zmanjšanju te številke.
Drugi viri zavržene hrane
- Gostinstvo in strežba hrane: Prispevajo 32 odstotkov zavržene hrane, kar je sicer štiri odstotke manj kot leto prej.
- Proizvodnja hrane: Tukaj je zavržene hrane za 15 odstotkov, pri čemer se je količina zavržene hrane povečala za skoraj petino.
- Trgovina z živili: Prispeva le devet odstotkov k skupni količini zavržene hrane, vendar je ta številka narasla za en odstotek.
Užitni in neužitni del odpadne hrane
Po oceni statistikov je delež užitnega dela odpadne hrane lani znašal 60.600 ton, kar je 36 odstotkov celotne zavržene hrane. To je za eno odstotno točko manj kot leto prej. Preostalih 107.700 ton ali 64 odstotkov odpadne hrane pa je predstavljal neužitni del, kot so olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi.
Obdelava zavržene hrane
Večina odpadne hrane, natančneje 45 odstotkov, je bila predelana anaerobno v bioplinarnah, kar omogoča pridobivanje energije iz odpadnih snovi. Aerobna predelava v kompostarnah je zajela 34 odstotkov odpadne hrane. V obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se je biološko stabiliziralo 19 odstotkov odpadne hrane pred odlaganjem. Preostala dva odstotka celotne količine odpadne hrane sta bila obdelana z različnimi drugimi metodami, vključno s sežigom in ponovnim rafiniranjem olj.
Podatki o zavrženi hrani v Sloveniji za leto 2024 so zaskrbljujoči, saj kažejo na potrebo po večji ozaveščenosti in spremembi navad pri ravnanju s hrano. Zmanjšanje zavržene hrane bi lahko imelo pozitiven učinek na okolje in zmanjšalo obremenitev odpadkov.
Spletno uredništvo Naša Primorska
