Slovenija pod udarom dezinformacij: Resen izziv za demokracijo #foto
V zadnjih letih je postalo jasno, da se Slovenija sooča z resnim problemom dezinformacij, kljub prepričanju nekaterih medijev in državnih organov, da teh težav pri nas ni. Profesor novinarstva na Fakulteti za družbene vede, Marko Milosavljević, je ob predstavitvi publikacije poudaril, da dezinformacije niso zgolj redkost, ampak predstavljajo pomemben problem v slovenskem prostoru. Razširjene so na različnih področjih, od gospodarstva do politike, in so pogosto strateško plasirane ter finančno podprte iz tujine.
Milosavljević je izpostavil primer iz zadnjih ameriških volitev, kjer so bili nekateri oglasi na Facebooku kupljeni v Teksasu, plačani pa v ruskih rubljih. Takšni primeri kažejo na globalni značaj dezinformacijskih kampanj in njihovo povezanost s tujimi interesi. Publikacija, ki je nastala v sodelovanju z Melito Poler in Romano Biljak Gerjevič, poudarja vpliv dezinformacij na volitve in demokracijo, pri čemer Slovenija zaradi svoje članstva v Natu in Evropski uniji predstavlja pomembno tarčo.
Pomen volitev in lastništva medijev
Dezinformacijske kampanje so še posebej intenzivne v predvolilnem obdobju. Marko Milosavljević je opozoril na pomen transparentnosti glede lastništva medijev in financiranja manjših portalov, ki pogosto delijo informacije brez zadostne preverbe. Izpostavil je potrebo po jasnih kriterijih za državno oglaševanje, ki bi morali biti tržno utemeljeni, kot to zahteva evropski akt o medijski svobodi.
Avtorji publikacije opozarjajo tudi na pogosto zmedo med pojmi, kot so napačna informacija, zavajajoča informacija in dezinformacija. Milosavljević je poudaril, da dezinformacije niso zgolj napake, ampak namerno ustvarjene neresnične informacije z namenom doseganja specifičnih političnih, gospodarskih ali družbenih učinkov.
V zadnjem letu je generativna umetna inteligenca povzročila porast novih manipulacij, ki so vse bolj prepričljive. Milosavljević je opozoril, da je zaradi prefinjenosti tehnologij vse težje ločiti med generirano in resnično vsebino, pri čemer tudi orodja za prepoznavanje niso nezmotljiva. V publikaciji so predstavljena orodja, ki omogočajo preverjanje informacij, kot so vzvratno iskanje podob, zaznavanje umetne inteligence in analiza družbenih omrežij.
Slovenija se sooča z nizko stopnjo medijske in informacijske pismenosti, kar se kaže pri političnih vsebinah ter finančnih in zdravstvenih prevarah. Policija je v enem letu obravnavala okoli 2500 prijav finančnih prevar, kar kaže na ranljivost določenih skupin za tovrstne goljufije. Milosavljević se sprašuje, zakaj mislimo, da se goljufije lahko zgodijo le na določenih področjih, medtem ko so dezinformacije prisotne povsod.
Vloga profesionalnega novinarstva in družbenih omrežij
Profesionalno novinarstvo ima ključno vlogo pri zagotavljanju verodostojnih informacij, zlasti na družbenih omrežjih, kjer so možnosti odzivanja na dezinformacije omejene. Mediji morajo dosledno preverjati informacije in spoštovati standarde novinarske profesionalnosti, medtem ko vplivneži pogosto niso zavezani takim pravilom, kljub svojemu velikemu dosegu.
Redakcije so kadrovsko in finančno oslabljene, vendar se od njih pričakuje, da bodo nosile glavno breme preverjanja informacij. Milosavljević meni, da bi morali okrepiti državno pomoč medijem in vzpostaviti sistemske rešitve, saj je bilo v zadnjem desetletju na tem področju storjenega premalo.
