Strokovnjaki o samomoru: Kako prepoznati stisko in kam se obrniti po pomoč

V letu 2024 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 363 oseb, od tega 275 moških in 88 žensk. Strokovnjaki opozarjajo, da so stiske neizogiben del življenja, ki se povečajo ob pomembnih življenjskih dogodkih, kot so selitve, spremembe v družinskih in partnerskih odnosih, izguba službe ali finančne varnosti, ter ob izgubi bližnje osebe, nesrečah ali bolezni. Med mladimi pa so pogoste težave v šoli, doma in v ljubezni. Ko občutek nemoči in brezup postane premočan, lahko to vodi v depresijo, tesnobo, zlorabo substanc in celo samomorilno vedenje.

Po svetu vsako leto zaradi samomora umre več kot 700.000 ljudi. V Sloveniji je leta 2024 zaradi samomora umrlo 363 oseb, kar je rahlo povečanje glede na prejšnje leto (358). Med temi smrtnimi žrtvami je bilo 275 moških in 88 žensk. Delež smrti zaradi samomorov je znašal 1,68 odstotka vseh smrti prebivalcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Samomorilni količnik v Sloveniji je znašal 17,09 na 100.000 prebivalcev, pri čemer je več smrtnih primerov zaradi samomora v vzhodnem delu države.

Pozitivni trendi v zadnjih letih

V zadnjem desetletju v Sloveniji beležimo upad samomorilnega količnika, kar velja za vse regije, pravi Saška Roškar, vodja programskega odbora za preprečevanje samomora na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Letos so opazili upad smrti zaradi samomora med moškimi, medtem ko je med ženskami število samomorov nekoliko naraslo.

“Trend upadanja oziroma stagnacije smrti zaradi samomora je posledica več dejavnikov, zagotovo pa k temu prispevajo tudi številne preventivne dejavnosti v različnih sektorjih. Preprečevanje samomora se namreč začne mnogo prej, preden težave sploh nastanejo. Gre za nalogo, ki se ji je treba posvečati skozi vse leto in za naloga, ki zadeva celotno družbo,”

je dejala Roškar.

V duševni stiski: Kje lahko poiščemo pomoč

Čustvene stiske so del vsakdanjega življenja, vendar lahko postanejo neznosne. V teh trenutkih je pomembno, da dobimo podporo, občutek varnosti, sprejetost in razumevanje, skupaj s strokovno pomočjo. Po besedah Sama Mirta Kavška, predsednika Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, so strokovni pogovori namenjeni ne le čustveni razbremenitvi, temveč tudi reševanju problemov, ki so posameznika pripeljali do tako težke situacije.

“Že z osnovno dejavnostjo, svetovanjem posameznikom, parom in družinam, nudi klientom pomoč pri reševanju čustvenih stisk in težav, ki bi sicer lahko vodile v hujše oblike krize in v samomorilno vedenje,”

je pojasnil Kavšek.

Posvet v 18 slovenskih krajih

Svetovanje poteka v 18 slovenskih krajih, kar omogoča dostopnost brez formalnih ovir, kot so napotnice ali finančni stroški. Osem svetovalnic je odprtih tudi za mladostnike od 14. leta dalje.

“Samomor je v prvi vrsti intimna odločitev posameznika v hudi čustveni stiski, ki ne vidi več zase zadovoljivega izhoda iz življenjskih težav. Strokovni pogovori, ki jih nudimo v Posvetu, so namenjeni ne samo čustveni razbremenitvi in olajšanju, ampak tudi reševanju problemov, ki so pripeljali posameznika do takšne čustvene situacije,”

je dejal Kavšek. Število svetovanj narašča, leta 2024 so jih izvedli 7485.

“Naloga sodobne družbe je, da spreminjamo razumevanje samomora, potrebni so ozaveščanje in javni pogovori o tem, da je čustvena stiska del realnega življenja ter, da je za reševanje čustvenih stisk na voljo mreža strokovne pomoči,”

je dodal.

Kako prepoznati stisko pri človeku

Vita Poštuvan, psihologinja, pojasnjuje, da lahko stisko pri človeku prepoznamo, če se je spremenil, se zapira vase ali umika iz okolja. Nekateri ljudje odkrito povedo, da razmišljajo o samomoru. Najpomembnejše je ostati ob tej osebi, si zanjo vzeti čas in izkoristiti priložnost za pogovor o najhujših stiskah, svetuje Kavšek. Pomembno je, da skupaj z osebo naredimo načrt pomoči, ji damo občutek sprejetosti in jo spodbudimo, da poišče strokovno pomoč. V najhujših stiskah je vedno na voljo tudi dežurna psihiatrična pomoč.

Ukrepanje ob resni grožnji

Če je oseba resno ogrožena in nenehno razmišlja o samomoru, je nikoli ne puščajte same. Prepričajte jo, da skupaj poiščeta nujno medicinsko pomoč. Po Zakonu o duševnem zdravju se lahko oseba, ki je akutno nevarna sebi, hospitalizira proti njeni volji. V takšnih primerih pokličite na številki 113 ali 112. Policija v primeru samomorilnih groženj na kraj dogodka pošlje patruljo, poleg policista pa se v delo vključi tudi dežurni zdravnik. Včasih se vključijo tudi policijski pogajalci.

Viri pomoči

• Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči.
• Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na: dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).
• Za informacije o ustreznih oblikah pomoči ali za podporo in pogovor se lahko obrnete na telefone za pomoč v stiski: Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
• Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen. Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro).
• TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.
• Drugi viri pomoči in informacij: Zivziv.si, www.posvet.org (info@posvet.org; svetovalnica@nijz.si).

Spletno uredništvo Goriške novice