Iz lokalnih medijev

Trumpova vrnitev v Belo hišo pretresa evropsko digitalno varnost

Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo je razkrila ranljivost Evrope na področju digitalne suverenosti. Evropa se sooča z zastrašujočo možnostjo, da ameriška politika lahko vpliva na njeno spletno infrastrukturo. Trenutno več kot dve tretjini evropskega trga računalništva v oblaku obvladujejo ameriški velikani, kot so Amazon, Microsoft in Google.

Naša odvisnost od ameriške tehnologije je postala očitna, saj so oblačne storitve ključne za delovanje moderne družbe, od vsakodnevnih komunikacij do poslovnih procesov. Po podatkih Politica je ta odvisnost Evrope postavila v ranljiv položaj, saj lahko ameriška zakonodaja, kot je »CLOUD Act«, omogoči dostop ameriškim agencijam do evropskih podatkov, ne glede na njihovo lokacijo.

“Trump resnično sovraži Evropo. Misli, da je celoten namen EU, da uniči Ameriko,” je dejal Zach Meyers, direktor raziskav na bruseljskem think-tanku Cerre.

Incident, ki je sprožil alarm

Strahovi so se povečali po incidentu z glavnim tožilcem Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karimom Khanom. Ko je Washington uvedel sankcije proti njemu, je Khan izgubil dostop do svojega elektronskega poštnega predala pri Microsoftu. Microsoft je zanikal, da bi prekinili storitve ICC, a incident je izpostavil ranljivost evropske odvisnosti od ameriške tehnologije.

“Za Evropejce to pomeni, da ne moremo zaupati zanesljivosti in varnosti operacijskih sistemov ameriških podjetij,” je zapisala finska evropska poslanka Aura Salla.

Pot do evropske digitalne suverenosti

Evropa si prizadeva za digitalno suverenost, vendar naleti na številne ovire. Pobude, kot je »EuroStack« z naložbo 300 milijard evrov, ciljajo na zmanjšanje odvisnosti od ZDA. Kljub temu kritiki opozarjajo, da bi lahko stroški takšnih projektov presegli pet bilijonov evrov.

Bruselj si prizadeva tudi za vzpostavitev certifikata za kibernetsko varnost, ki bi zmanjšal vpliv tujih zakonov, kot je »CLOUD Act«. Vendar je pobuda zaradi notranjih nasprotovanj in ameriškega lobiranja obstala na mrtvi točki.

“Kako verodostojno je, da se lahko podjetja z najboljšimi nameni uprejo svojemu predsedniku, če se politična razmerja zaostrijo?” je izpostavila ekonomistka Cristina Caffarra.

Naslednji koraki za Evropo

Tehnološki velikani, kot sta Microsoft in Amazon, so obljubili prilagoditve, da bi ohranili zaupanje evropskih držav. Microsoft namerava v pogodbe z evropskimi vladami vključiti klavzule, ki jih bodo branile pred prekinitvijo storitev. Kljub tem obljubam je Evropa še vedno v primežu odvisnosti od ameriške tehnologije.

Evropa se mora zdaj spopasti z izzivom digitalne suverenosti, ki je politično in finančno zahteven. Postavlja se vprašanje, ali lahko Evropa najde skupno pot in oblikuje lastno digitalno prihodnost.

 

Spletno uredništvo Naša Ljubljana

Povezane objave

Back to top button