Venezuela, država bogata z naravnimi viri, je med letoma 2012 in 2016 v Švico poslala 127 ton zlata, da bi preprečila finančni kolaps. Pod vodstvom nekdanjega predsednika Nicolása Madura so zlate rezerve prepeljali v znane švicarske rafinerije, kjer so jih pretopili in pripravili za prodajo na svetovnih trgih. Vendar pa se je država kljub tem ukrepom leta 2017 soočila z državnim bankrotom.
Švica je znana kot eno izmed globalnih središč za rafinacijo in trgovino z zlatom. Venezuelska vlada je zato izbrala to destinacijo za svoje državne zlate rezerve. Letalski prevozi so dostavili zlato v švicarske rafinerije, kjer so ga očistili nečistoč, certificirali in pripravili za mednarodno prodajo. Tako pripravljeno zlato je postalo likvidno in privlačno za tuje kupce ter finančne institucije.
Ukrepi brez uspeha
Zlato je izviralo iz venezuelske centralne banke, kjer so postopoma zmanjševali rezerve. Skupna vrednost prepeljanega zlata je znašala okoli 4,7 milijarde švicarskih frankov oziroma 4,4 milijarde evrov. Venezuela je ta sredstva potrebovala za zamenjavo v trde valute, kot sta ameriški dolar in evro, ter kot zavarovanje za posojila pri tujih kreditodajalcih. Kljub tem prizadevanjem je država leta 2017 uradno razglasila bankrot, saj ni mogla več servisirati svojih dolgov, ki danes znašajo približno 170 milijard ameriških dolarjev.
Gospodarska kriza je povzročila hiperinflacijo, pomanjkanje osnovnih dobrin ter množično izseljevanje prebivalstva. Iz Venezuele naj bi odšlo kar osem milijonov ljudi, kar je močno zaznamovalo demografsko sliko države.
Kam je izginilo zlato?
Po pretalitvi v Švici je bilo zlato prodano in distribucirano v različne države. Poročila kažejo, da je Turčija kupila večje količine tega zlata. V času teh transakcij še niso veljale stroge sankcije, zato postopki niso kršili švicarske zakonodaje. Danes pa bi bil tak posel skoraj nemogoč zaradi zaostrenega nadzora nad finančnimi transakcijami, zlasti v povezavi s sankcioniranimi državami.
Švica zamrznila premoženje Madura
Švica je zamrznila premoženje nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in še 37 oseb, povezanih z njim, po tem, ko je bil Maduro ujet v Caracasu in premeščen v Združene države. Ukrep, ki bo trajal štiri leta, dopolnjuje švicarske sankcije, ki so v veljavi že od leta 2018. Podatki o vrednosti zamrznjenega premoženja za zdaj niso znani, švicarske oblasti pa so poudarile, da se novi ukrepi ne nanašajo na člane trenutne venezuelske vlade.
Spletno uredništvo
