Trump napoveduje blokado iranskih ladij: Napetosti naraščajo

Ameriška mornarica je danes ob 16. uri po srednjeevropskem času začela izvajati blokado iranskih pristanišč, kar je v skladu z napovedmi centralnega poveljstva za Bližnji vzhod (Centcom). V obvestilu, ki so ga poslali pomorščakom in ladjarjem, so navedli, da bodo blokirali celotno iransko obalo in prestregli vsako ladjo, ki bo skušala na območje priti ali oditi brez dovoljenja, ne glede na zastavo, pod katero pluje.
Že nekaj ur po uvedbi blokade je ameriški predsednik Donald Trump pred Belo hišo sklical novinarsko konferenco, kjer je poudaril, da so prejeli klice iranskih predstavnikov, ki si želijo skleniti sporazum z ZDA. Ni razkril, kdo je poklical, le da gre za “primerne ljudi”.
Blokada in njene posledice
V skladu z napovedmi Centcoma blokada velja za vse ladje v Omanskem zalivu in Arabskem morju, ki imajo kot začetno ali končno destinacijo iranska pristanišča. Ameriško poveljstvo je sporočilo, da bodo ladjam z humanitarnimi pošiljkami, kot so hrana in zdravila, dovolili prečkanje po ustreznem pregledu. Trump je poudaril, da blokada ni namenjena le preprečevanju iranskih jedrskih ambicij, ampak tudi “izsiljevanju sveta”, ki ga izvaja Iran. Vendar pa ni jasno, kako bodo ZDA dejansko izvajale nadzor nad blokado. Medtem ko so nekatere ladje že prečkale Hormuško ožino, se druge niso uspele prebiti skozi blokado.
Iranski odziv in mednarodni odzivi
Iranske oborožene sile so blokado označile za “nezakonito” dejanje, ki pomeni piratstvo, in opozorile, da nobeno pristanišče v regiji ne bo varno, če bo ogrožena varnost iranskih pristanišč. Izpostavili so, da bodo še naprej nadzorovali Hormuško ožino in dovoljevali prehode le tistim ladjam, ki spoštujejo pravila iranskih oboroženih sil. Na drugi strani je izraelski premier Benjamin Netanjahu podprl odločitev predsednika Trumpa, saj Iran po njegovih besedah krši pravila mirovnih pogovorov. Evropska unija, Velika Britanija, Kitajska in Turčija pa so pozvale k mirni rešitvi konflikta in neovirani plovbi skozi Hormuško ožino. Francija in Velika Britanija sta napovedali organizacijo konference za ustanovitev miroljubne misije, ki bi ponovno vzpostavila svobodno plovbo skozi ožino.
Gospodarske posledice in prihodnji koraki
Analitiki opozarjajo, da bi blokada lahko resno prizadela mednarodne trge, saj bi dva milijona sodčkov iranske nafte dnevno ostalo na kopnem. To bi dodatno poslabšalo že tako težke razmere na trgu, ki se spopada s posledicami konfliktov na Bližnjem vzhodu. Trump je jasno povedal, da blokada ne bo odpravljena, dokler se Iran ne odloči odpovedati jedrskemu programu. Kljub neuspešnim pogajanjem v Islamabadu Trump ostaja prepričan, da bo Iran sčasoma pristal na dogovor. Medtem je Kremelj opozoril, da bi ameriška blokada lahko imela resne posledice za mednarodne trge, saj bi povzročila pomanjkanje nafte. Kitajska je pozvala k zadržanosti in poudarila pomen varnosti in stabilnosti v regiji.
Spletno uredništvo



