Trump dviga prah: Grenlandija in Nobelova nagrada kot nova vroča tema
Donald Trump je v pismu norveškemu premierju Jonasu Gahr Støreju povezal svojo zahtevo po prevzemu Grenlandije z dejstvom, da ni prejel Nobelove nagrade za mir. Ameriški predsednik je v sporočilu, ki ga je poslal tudi več evropskim veleposlanikom v Washingtonu, izrazil, da zaradi zavrnitve nagrade ne čuti več moralne zaveze do miroljubne politike, kar je sprožilo geopolitično napetost med ZDA in evropskimi zavezniki.
V svojem pismu Donald Trump navaja, da je ustavil več kot osem vojn, zaradi česar bi si po njegovem mnenju zaslužil Nobelovo nagrado za mir. Ker mu ta ni bila podeljena, meni, da ni več zavezan izključno miroljubni politiki. Trump izpostavlja, da bi ZDA morale imeti popoln nadzor nad Grenlandijo, saj Danska ne more zaščititi tega ozemlja pred Rusijo ali Kitajsko.
Trumpova argumentacija za prevzem Grenlandije
Trump v pismu izpostavlja, da Danska nima legitimne pravice do Grenlandije, saj ni nobenih pisanih dokumentov, ki bi to potrjevali. Kritizira dejstvo, da je Danska ozemlje pridobila zgolj zaradi pristanka ladje pred stotimi leti, medtem ko so tam pristajale tudi ameriške ladje.
Norveški premier Støre je potrdil pristnost pisma in pojasnil, da Nobelovo nagrado za mir podeljuje neodvisni Nobelov odbor, ne pa norveška vlada. Evropski voditelji so na Trumpove grožnje z uvedbo carin odgovorili z napovedjo povračilnih ukrepov, vključno z uporabo “trgovinske bazuke”, ki bi lahko vključevala carine na ameriško blago.
Ekonomskega orodja za povračilne ukrepe
Evropska unija razmišlja o uporabi instrumenta proti prisili, ki bi omogočil uvedbo carin na ameriško blago v vrednosti 81 milijard funtov, omejitev dostopa do javnih razpisov in zaprtje dostopa do enotnega trga. Osem držav, ki so tarča Trumpovih carin, je izrazilo solidarnost z Dansko in prebivalci Grenlandije.
Trumpov ultimat in grožnje zaveznikom
Trump je zavezništvu Nato postavil ultimat, naj storijo nekaj za Združene države, češ da svet ni varen brez ameriškega nadzora nad Grenlandijo. Napovedal je uvedbo 10-odstotnih carin na izvoz iz več evropskih držav, ki bi se lahko dvignile na 25 odstotkov, če ne bo dosežen dogovor o Grenlandiji.
Britanski premier Keir Starmer je Trumpov predlog o carinah označil za napačnega in poudaril, da kaznovanje zaveznikov ni sprejemljivo. Kljub temu nekateri britanski ministri zavračajo pozive k preklicu načrtovanega obiska kralja Karla III. v ZDA.
Trumpove izjave in grožnje so sprožile diplomatsko ofenzivo ter pripravile evropske voditelje na možne povračilne ukrepe. Analitiki opozarjajo, da Trumpova politika lahko vodi v nevarno stopnjevanje napetosti med ZDA in Evropo.
Spletno uredništvo
