Trubarjev dan: Praznik slovenske identitete, jezika in knjižne dediščine
Zgodovinski dan, 8. junij, je posvečen Primožu Trubarju, ključni osebnosti slovenske knjižne dediščine in jezika. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v svoji poslanici poudarila pomen Trubarjevega dela za oblikovanje slovenske narodne zavesti.
Trubar je bil tisti, ki je s prvo slovensko tiskano knjigo Katekizem leta 1550 prvič nagovoril Slovence kot skupnost.
Ohranjanje jezikovne dediščine
Pirc Musarjeva je opozorila na pomembnost jezika kot veziva naroda. Brižinski spomeniki, najstarejši zapis v slovenščini, so dokaz bogate jezikovne zgodovine, ki sega več kot tisočletje nazaj. Ti spomeniki, hranjeni v Bavarski državni knjižnici, so neprecenljiv del slovenske kulturne dediščine.
“Jezik je prostor našega mišljenja, čustvovanja in skupne identitete, kjer se ohranja zgodovina in oblikuje kultura,” je izjavila predsednica.
Vpliv literarnih del in branja
Predsednica je citirala Draga Jančarja, ki je opozoril, da literatura neposredno ne spreminja sveta, a se lahko na intimni ravni dotakne ljudi. Branje je več kot le spretnost, je temelj razmišljanja in pogoj za demokracijo. Ljubljanski manifest o branju, predstavljen leta 2023, poudarja pomembnost branja na višji ravni.
Pirc Musarjeva je dodala, da lahko le razmišljujoč in ozaveščen državljan odgovorno sooblikuje skupnost. Spoštovanje jezika in knjige je danes enako pomembno kot nekoč, če ne še bolj.
Slavje ob Trubarjevem dnevu
Dan Primoža Trubarja je priložnost, da se zahvalimo vsem ustvarjalcem pisane slovenske besede, vključno s tistimi, ki pišejo v jezikih narodnih skupnosti in prispevajo k Rastoči knjigi. Tudi tuji avtorji bogatijo slovenski kulturni prostor.
“Naj bo dan Primoža Trubarja praznik naše skupne zgodovine, jezika in prihodnosti,” je pozvala Pirc Musarjeva.
Obeležitev dneva Primoža Trubarja
Na petkovi kulturni prireditvi sta zbrane nagovorili predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in predsednica odbora DZ za kulturo Sara Žibrat. Spomnili sta, kako Slovenija in svet danes potrebujeta mislece, ki se ne bodo podrejali današnjim dogmam.
V Sovodnjah ob Soči so se Trubarju poklonili pri njegovem doprsnem kipu v Rubijah, na Trubarjevi domačiji na Rašici pa so pripravili Trubarjev dan. Predstavili so se dobitniki slovenskih literarnih nagrad, odprli pa so tudi likovno razstavo Trubarjevi kraji.
Tehniški muzej Slovenije v Bistri je pripravil ogled Trubarjeve prve tiskane knjige in prikaz tiskanja na polavtomatski zaklopni tiskarski stroj. Univerzitetna knjižnica Maribor bo v ponedeljek posvetila dogodek Trubarjevi dediščini.
Zgodovinski kontekst
Primož Trubar, rojen leta 1508 na Rašici, je bil kot duhovnik in zagovornik Martine Lutra ključna osebnost reformacije. Svoj pečat je pustil s pisanjem slovenskih knjig, med katerimi sta bili prvi Katekizem in Abecednik. Umrl je leta 1586. Pobudo za državni praznik v čast Trubarju je leta 2008 dal preminuli tržaški pisatelj Boris Pahor, odločitev pa je bila sprejeta leta 2010.
Po besedah zgodovinarja Žige Omana, mariborska novoveška protestantska skupnost, čeprav ni bila neposredno povezana s Trubarjem, pomembno zaznamuje zgodovino mesta.
Spletno uredništvo
