Jedrska elektrarna Krško: Priložnosti in izzivi novega bloka

Jedrska elektrarna Krško že od leta 1981 proizvaja več kot pet milijard kilovatnih ur električne energije letno, kar predstavlja približno 40 odstotkov vse proizvedene električne energije v Sloveniji. Ta pomemben prispevek k energetskemu omrežju države je ključen in težko nadomestljiv. Vendar pa je prihodnost oskrbe z električno energijo v Sloveniji negotova, saj se načrti za drugi blok elektrarne Krško soočajo z zamudami in zapleti. Čas je ključnega pomena.

Jedrska elektrarna Krško je bila zgrajena na podlagi samoupravnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, ki sta enakomerno razdelili stroške gradnje. GEN energija, d.o.o., polovični lastnik prvega bloka, že dolgo prizadeva za izgradnjo drugega bloka, ki bi zmanjšal slovensko odvisnost od uvoza energije in zagotovil energetsko varnost ter neodvisnost države.

Energetska uvozna odvisnost predstavlja veliko tveganje za prihodnost Slovenije, saj lahko nestabilnost v oskrbi z energijo povzroči nihanja cen in poslabša konkurenčnost gospodarstva. V Sloveniji največ energije porabita industrija kovin in kemična industrija, kar poudarja potrebo po zanesljivi oskrbi z električno energijo tudi po koncu obratovanja prvega bloka jedrske elektrarne.

Zamude pri odločanju in referendumski zapleti

Gradnja drugega bloka bi lahko trajala do 15 let, kar pomeni, da je čas za začetek gradnje že skorajda iztekel. Kljub temu se projekt sooča z ovirami, saj je bil lanski referendum o gradnji preklican zaradi razkritja zakulisnih posnetkov političnih dogovorov, ki so povzročili ogorčenje in dvome glede te obsežne naložbe. Scenarij, podoben projektu TEŠ 6, bi lahko imel katastrofalne finančne posledice za državo.

Izbira ponudnikov in finančna ocena projekta

Projekt gradnje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško še vedno poteka. GEN energija se odloča med ameriškim in francoskim ponudnikom, saj je južnokorejski že izpadel. Za študije obeh ponudnikov je GEN plačal 8,3 milijona evrov, rezultate pa pričakujejo do konca leta. Prva ocena investicije se giblje med 9 in 15 milijardami evrov.

Prihodnost slovenske energetike: Kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije

Večina strokovnjakov se strinja, da je prihodnost Slovenije v kombinaciji obnovljivih virov in jedrske energije. Nemčija je po nesreči v Fukušimi sprejela odločitev o opustitvi jedrske energije, kar je povzročilo povečanje uvoza električne energije in izpustov ogljikovega dioksida, ob tem pa povečalo stroške za gospodinjstva in gospodarstvo. Strah pred jedrsko energijo je po mnenju industrijskih strokovnjakov povzročil veliko škodo tako gospodarstvu kot okolju.

Konferenca “Od besed k dejanjem: Energetski prehod zdaj”

Pomembnost novih energetskih projektov je neizpodbitna, vendar se pogosto ustavijo pri dogovarjanjih med lokalnimi skupnostmi, investitorji in državnimi institucijami. Zato je nujno, da se razumejo dobre prakse, ki omogočajo razvoj, zaščito narave in zadovoljstvo skupnosti. Na temo energetske prihodnosti bo 11. decembra v Ljubljani potekala konferenca “Od besed k dejanjem: Energetski prehod zdaj”, kjer bodo sodelovali številni strokovnjaki iz energetike, gospodarstva in politike.

Na konferenci bodo med drugim razpravljali mag. Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo, Miha Stegel, župan Občine Kanal ob Soči, ter Ana Grabnar Crnčec, partnerka v odvetniški pisarni Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji. Dogodek je priložnost za osvetlitev ključnih izzivov in priložnosti, ki bodo oblikovali prihodnost slovenskega energetskega in gospodarskega okolja.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska