V Dražgošah je danes potekala osrednja slovesnost ob 84. obletnici bitke v Dražgošah, enega najpomembnejših simbolov slovenskega narodnoosvobodilnega boja. Zbrane je nagovoril predsednik vlade dr. Robert Golob, ki je v govoru poudaril pomen enotnosti slovenskega naroda, spoštovanja zgodovinskega spomina ter odgovornosti do prihodnjih generacij.

Predsednik vlade je spomnil, da slovenske zastave, ki danes plapolajo v Dražgošah, na obronkih Jelovice in na Triglavu, simbolizirajo žrtve partizank in partizanov, ki so se v najtežjih časih uprli okupatorju. Po njegovih besedah so najžlahtnejši trenutki slovenske zgodovine vedno temeljili na povezanosti misli, duha in dejanj, ko je narod stopil skupaj v boju za svobodo, jezik in kulturo.

Enotnost kot temelj odpora in preživetja naroda

Golob je poudaril, da Slovenci v ključnih zgodovinskih trenutkih nikoli niso klonili, temveč so se znali povezati in premagati sile, ki so želele izbrisati slovenski narod in njegov jezik. Kot Primorec je posebej izpostavil izkušnjo nasilnega potujčevanja in pomen upora proti okupaciji.

Ob tem je spomnil, da je bila Osvobodilna fronta uspešna prav zaradi svoje širine in vključenosti različnih svetovnonazorskih skupin – od komunistov in narodnjakov do verujočih ljudi. Po njegovih besedah se prepogosto pozablja, da je bil pomemben del partizanskega gibanja tudi katoliški del prebivalstva in številni duhovniki, pri čemer so mnogi borci umirali z molitvijo na ustih in rdečo zvezdo na kapi.

Dražgoška bitka kot zgodovinski opomin

Predsednik vlade je v govoru z globokim spoštovanjem obudil spomin na dražgoško bitko januarja 1942, ko so se borci Cankarjevega bataljona v neizprosnih zimskih razmerah zoperstavili številčno in tehnično močnejšemu okupatorju. Po večdnevnih bojih so se partizani umaknili, nacistične sile pa so se nad prebivalci Dražgoš maščevale z uničenjem vasi in pobojem 41 neoboroženih vaščanov.

Golob je odločno zavrnil poskuse zgodovinskega potvarjanja in poudaril, da odgovornost za zločin nosijo izključno okupatorske sile, ne pa borci za svobodo. Po njegovih besedah Dražgoše niso simbol poraza, temveč simbol upora, poguma in neuklonljivosti, pri čemer je izpostavil tudi dejstvo, da v vasi ni bilo izdajalcev.

Opozorilo pred sodobnimi oblikami ekstremizma

V nadaljevanju govora je predsednik vlade opozoril na sodobne globalne izzive, predvsem na porast avtoritarnih gibanj in skrajne desnice, ki so v številnih državah na oblast prišla po demokratični poti. Spomnil je, da so podobne ideologije v preteklosti vodile v fašizem, nacizem, vojne in genocid, danes pa znova ogrožajo manjšine, človekove pravice in mednarodni red.

Ob tem je poudaril, da tudi Slovenija stoji pred pomembno prelomnico, saj so pod vprašajem temeljne vrednote, kot so socialna in pravna država, demokracija in svoboda. Po njegovih besedah trenutni čas zahteva ponovno zavedanje, da je Slovenija solidarna, povezana in odgovorna skupnost.

Preberite tudi:

Janševa napoved o rezih v nevladni sektor odpira vprašanje: Kdo bo plačal ceno – gasilci, upokojenci, športniki in humanitarci?

Poziv k spoštovanju, sodelovanju in skupnemu dobremu

Golob je v govoru izpostavil, da družba, v kateri želimo živeti, ne nastane sama od sebe, temveč jo je treba graditi z zrelostjo, modrostjo in jasnimi mejami. Opozoril je pred hujskanjem, širjenjem sovraštva in prisvajanjem države za ozke interese ter poudaril, da mora spoštljiv odnos do ljudi ostati meja, ki je politika ne sme prestopiti.

Izrazil je tudi ponos nad delom vladne koalicije v zadnjih letih in motivacijo, da se začeto delo nadaljuje v duhu skupnih vrednot in javnega interesa. Ob tem je zavrnil poskuse relativizacije zgodovine in poudaril, da Slovenci ostajajo zvesti temeljem, ki so jih postavili partizani in osamosvojitelji leta 1991.

Zaključek v znamenju enotnosti

Govor je predsednik vlade sklenil s pozivom k enotnosti in aktivni državljanski drži, pri čemer je poudaril, da bo Slovenija obstala kot svobodna in ponosna država le, če bo narod stopil skupaj in zavrnil sovraštvo ter delitve.

»Le složni, z roko v roki, bomo obstali kot pokončna, razvita in ponosna država, v kateri živijo svobodni ljudje,« je dejal ob zaključku slovesnosti.

Slovesnost v Dražgošah se je tudi letos končala v znamenju spoštovanja zgodovinskega spomina in sporočila, da so svoboda, solidarnost in enotnost vrednote, ki jih je treba varovati tudi danes.

Spletno uredništvo