20 občin vrača 12 milijonov evrov po poplavah: razlog ni pomanjkanje denarja, ampak zamude pri obnovi
Skoraj dve leti po katastrofalnih poplavah, ki so avgusta 2023 prizadele velik del Slovenije, se je del občin znašel v položaju, ko mora državi vrniti del predplačil, namenjenih nujni obnovi. Po podatkih Ministrstva za naravne vire in prostor bo okoli 20 od skupno 170 občin vrnilo približno 12 milijonov evrov od skupno 250 milijonov evrov predplačil, ki jih je država zagotovila za takojšnji začetek sanacije po ujmi.
Čeprav se na prvi pogled zdi, da občine ostajajo brez denarja za obnovo, ministrstvo poudarja, da temu ni tako. Predplačila so bila namenjena hitremu začetku sanacijskih del v času, ko redni program obnove še ni bil vzpostavljen. Zdaj, ko je ta program v celoti zaživel, bodo občine potrebna sredstva za svoje projekte lahko črpale iz rednega sistema financiranja, zato vračilo neporabljenih predplačil ne pomeni izgube pravice do državne pomoči.
Zakaj morajo občine vračati denar?
Pravila so določala, da morajo občine v enem letu po prejemu predplačil skleniti pogodbe za izvedbo nujnih sanacijskih del oziroma predložiti račune za že opravljena dela. Del občin tega ni uspel storiti v predpisanem roku, zato morajo neporabljena sredstva vrniti v državni proračun. To pa ne pomeni, da projekti ne bodo izvedeni, ampak da bodo financirani po rednem postopku iz Sklada za obnovo.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da so bili razlogi za zamude zelo različni. Marsikje se je zapletlo že pri pripravi projektne dokumentacije, saj so morali občine za številne zahtevnejše posege pripraviti nove načrte, geološke raziskave in druge strokovne podlage. Dodatni čas so zahtevali tudi postopki pridobivanja pozitivnih recenzij državne tehnične pisarne ter različnih soglasij, brez katerih gradnja ni mogla steči.
Težave povzročili tudi javni razpisi in zahtevni postopki
Pomemben del zamud je povezan tudi z javnim naročanjem. Čeprav so bile občine po poplavah pod velikim pritiskom, so morale pri večjih projektih spoštovati predpisane postopke izbire izvajalcev. Ti lahko trajajo več mesecev, še posebej, če pride do pritožb ali dodatnih usklajevanj.
Na časovnico so vplivale tudi podražitve gradbenih del, omejene zmogljivosti izvajalcev in dejstvo, da je po poplavah sanacijska dela hkrati izvajalo veliko število občin. Zaradi tega so se nekateri projekti začeli pozneje, kot je bilo sprva načrtovano, posledično pa računi za izvedena dela niso bili izdani oziroma plačani v roku, ki ga je določala zakonodaja.
Končni znesek vračil nižji od prvih ocen
Ministrstvo je pred letom dni predvidevalo, da bo sredstva vračalo približno 15 občin, skupni znesek pa naj bi znašal okoli 16 milijonov evrov. Končni podatki kažejo nekoliko drugačno sliko. Občin, ki bodo vračale sredstva, je sicer več, vendar je skupni znesek vračil nižji in znaša približno 12 milijonov evrov. Razlog je predvsem v tem, da je del občin v vmesnem času uspel izpolniti pogoje za upravičenost do predplačil ali pa je porabil večji del že prejetega denarja.
Obnova se nadaljuje
Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da vračilo predplačil ne pomeni zaustavitve obnove. Namen predplačil je bil omogočiti čim hitrejši začetek sanacijskih del takoj po katastrofalnih poplavah, ko redni sistem financiranja še ni bil vzpostavljen. Danes je financiranje obnove zagotovljeno prek rednega programa in Sklada za obnovo, zato bodo občine tudi v prihodnje lahko pridobile sredstva za izvedbo načrtovanih projektov.
Pristojni ob tem poudarjajo, da ostaja cilj države nespremenjen – zagotoviti obnovo poškodovane infrastrukture in čim hitrejšo vrnitev prizadetih območij v normalno življenje. Vračilo neporabljenih predplačil tako predstavlja predvsem administrativni zaključek prve faze financiranja, ne pa zmanjšanja državne pomoči občinam.
Spletno uredništvo
