Volitve 2026 pred vrati: Napeta bitka med SDS in Svobodo za prevlado
Volitve v državni zbor, ki bodo potekale 22. marca 2026, obetajo odločilne spremembe na slovenski politični sceni. Glavna igralca, SDS in Svoboda, se pripravljata na napeto tekmo, saj nove stranke grozijo, da bodo vstopile v parlament. Ključ do uspeha bo mobilizacija volivcev, menita politična analitika Marinko Banjac in Luka Lisjak Gabrijelčič.
Predsednica bo volitve razpisala v začetku januarja, nato pa bodo sledila prva volilna opravila. Približno mesec dni pred volitvami se bo začela volilna kampanja. Stranke so prepričane, da so na tekmo pripravljene, vendar se v kampanjo podajajo z različnimi izhodišči.
Desnica: Konsolidacija in izzivi
Politična desnica, ki jo vodi SDS, se podaja v kampanjo z najboljšim izhodiščem. Po mnenju analitika Marinka Banjca je desnica v preteklosti dosegala uspehe na referendumih, vendar na volitvah pogosto ostane za pričakovanji. SDS se je že nekaj časa pripravljala na kampanjo, odnosi med desničarskimi strankami pa so v zadnjem času urejeni.
Marinko Banjac: “SDS je v nizkem startu za začetek kampanje, ki jo na terenu že nekaj časa vodi.”
Ključno povezavo na desnici predstavlja navezava med SDS in NSi, kjer je NSi pristala na podporo SDS. Kljub temu analitiki opozarjajo na nevarnost skrčenega prostora za NSi, ki išče sinergije z drugimi strankami, kot sta SLS in Fokus. Demokrati so še vedno neznanka, saj se pozicionirajo kot sredinska alternativa SDS in Svobodi.
Banjac vidi Anžeta Logarja kot ključnega za pridobivanje sredinskih volivcev, kar bi lahko omogočilo oblikovanje desničarske vladne večine. Lisjak Gabrijelčič pa opisuje “desni trojček”, kjer vsaka stranka nagovarja različne volilne profile.
Vladne stranke z dovolj tolerance, med ostalimi neurejenost in izzivi
Na levici vlada bolj zapletena situacija, kjer so odnosi med strankami pogosto napeti. Kljub temu je med vladnimi strankami dovolj tolerance za sobivanje, meni Banjac. Levica se sooča z izzivi, saj mora najti ravnotežje med distanciranjem od drugih strank in izogibanjem frontalnim napadom.
Svoboda je v solidni poziciji, saj njen predsednik in premier kaže pozitivne rezultate. Vendar pa so povezave z ljubljanskim županom in afere predsednika vlade ranljivost, na katero opozarja Lisjak Gabrijelčič.
SD ima stabilno podporo, vendar ni pričakovati rasti, medtem ko Levica čuti konkurenco stranke Mi, socialisti.
Na levem političnem polu se pojavlja več novih strank, kot so Prerod in Mi, socialisti, ki lahko vznemirjajo že obstoječe stranke zaradi nevarnosti drobitve glasov. Banjac poudarja, da takšna dinamika lahko škodi levemu političnemu prostoru.
Z novimi strankami, ki so se pojavile v letošnjem letu na levi politični strani, vlada podobno vzdušje kot na desni že dlje časa. Politiki se med samo izključujejo in mečejo polena pod noge, kar pa se največkrat slabo konča prav za nove stranke, ki ne prebijejo praga za vstop v parlament.
Teme kampanje in mobilizacija volivcev, ki bo odločilna
Banjac pričakuje, da bodo kampanjo zaznamovale notranjepolitične teme, kot so gospodarsko-finančna vprašanja, varnost, stanovanjska politika in zdravstvo. Med zunanjepolitičnimi vprašanji bosta v ospredju stanje v EU in vojna v Ukrajini. Lisjak Gabrijelčič opozarja, da bodo volitve močno personalizirane.
Mobilizacija volivcev bo ključna za uspeh na volitvah. Desnica je skozi mandat uspela ohraniti visoko mobilizacijo, medtem ko leve stranke iščejo načine, kako spodbuditi svoje volivce, da se udeležijo volitev, kar bo odločilno za ohranitev oblasti.
Višja kot bo udeležba na volitvah, bolj izenačen rezultat bo med vodilnima strankama. Ob visoki volilni udeležbi se le ta bolj nagne k levi kot desni sredini.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
