Iz lokalnih medijev

Tone Partljič razkriva skrite plati Prežihovega Voranca v novem romanu

V Mariboru je luč sveta ugledal prvi del obsežnega biografskega romana o Lovru Kuharju – Prežihovem Vorancu, ki ga je ustvaril znani slovenski pisatelj Tone Partljič. Roman, naslovljen preprosto Voranc, predstavlja globoko študijo tega znamenitega slovenskega pisatelja, ki je, poleg Ivana Cankarja, Partljičev najljubši avtor. Knjiga je izšla pri založbi Beletrina v sodelovanju s Prežihovo ustanovo s sedežem na Ravnah na Koroškem in prinaša zgodbo o kompleksnih osebnih odnosih, prepletenih z zgodovino in politiko.

Roman se odpre z veličastnim pogrebom leta 1950, ki se ga je na Koroškem udeležilo veliko ljudi. Nato se zgodba vrne v čas, ko je mladi Voranc pobegnil od revnega, a toplega domačega okolja ter se znašel v vrtincu prve svetovne vojne, kjer je doživel krst ognja na Doberdobu. Po vojni je Voranc postal eden izmed prvih komunistov v Sloveniji ter si ustvaril družino z ženo Marijo in dvema hčerkama. Prvi del romana, ki obsega več kot 700 strani, se zaključi z njegovim prisilnim begom v tujino pri 37 letih.

Pisateljevo strahospoštovanje in raziskovanje

Na predstavitvi knjige v Mariboru je Tone Partljič izrazil svoje občutke ob pisanju romana. Priznal je, da ga je na začetku prevzelo strahospoštovanje do “fenomena Voranc”, vendar ga je raziskovanje kmalu posrkalo vase. Partljič si je prizadeval predstaviti Voranca predvsem kot človeka, z vsemi njegovimi šibkimi točkami in veličino. “Človeka ni mogoče izklesati, če vzameš samo en segment njegove človečnosti,” je poudaril. Izrazil je upanje, da bo bralcem uspelo razumeti njegovo pisanje kot “literarno resnico, ki včasih pove več kot uradna zgodovinska resnica”.

Raziskovanje in težave zgodovinarjev

Partljič je med raziskovanjem obiskal Vorančeve domače kraje in se pogovarjal z njegovo družino, vendar opozarja, da ostajajo nekatere stvari nepojasnjene. “Voranc je imel 12 ilegalnih imen in nikoli ni dal pravega naslova stanovanja, kar otežuje delo tudi pametnejšim zgodovinarjem,” je pojasnil Partljič.

Pobuda za pisanje romana

Ideja za roman o Prežihovem Vorancu ni bila Partljičeva. Pisanja se je lotil na pobudo direktorja in urednika založbe Beletrina, Mitje Čandra, ki je na predstavitvi dejal: “Tone Partljič preprosto preveč ve o tem, da ne bi tega naredil.” Čander je roman opisal kot “epsko pripoved o življenju velikega pisatelja iz nekega drugega časa”, ki je rezultat dolgoletnega preučevanja ne le Voranca, ampak tudi okoliščin, v katerih je ustvarjal. Knjigo je uredila Tina Vrščaj.

Partljičev vpogled v 20. stoletje

Darka Tancer-Kajnih, ki se je na dogodku pogovarjala s Partljičem, je poudarila njegov izjemen smisel za razumevanje malega človeka, njegovih grehov in zmot. “Tone Partljič je izjemen poznavalec turbulentnega 20. stoletja, kar se pozna v njegovih romanih,” je dejala in dodala, da zna pisatelj bridke stiske malih ljudi prepletati s toplim humorjem.

 

Spletno uredništvo Toti Maribor

Povezane objave

Back to top button