Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) je nedavno objavilo obsežno poročilo o postopku kandidature nekdanje zunanje ministrice Tanje Fajon za mesto posebne predstavnice Evropske unije za Sahel. Poročilo razkriva zapleten postopek imenovanja na ravni Evropske unije, hkrati pa dvomi o zakonitosti in ustreznosti vloge slovenskega ministrstva pri podpori njene kandidature.
Imenovanje posebnih predstavnikov EU se ne izvaja prek javnega razpisa, temveč ga koordinira Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS). Države članice so povabljene, da predložijo svoje kandidate, čemur sledi interni izbirni postopek, ki vključuje pregled prijav, razgovore s kandidati ter končno izbiro, ki jo izvede visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko. Imenovanje nato potrdi Svet EU brez razprave, pri čemer zadostuje kvalificirana večina držav članic.
Podrobnosti o kandidaturi Tanje Fajon
Sredi maja je slovensko stalno predstavništvo pri EU prejelo poziv za predložitev kandidatov, ki ga je nato posredovalo ministrstvu. Kandidatura Tanje Fajon je bila nato uradno posredovana Evropski službi za zunanje delovanje. Dokumentacija je obsegala nominacijsko pismo, podpisano s strani takratne generalne sekretarke ministrstva, motivacijsko pismo kandidatke, njen življenjepis ter pismo podpore tedanjega predsednika vlade Roberta Goloba. Ministrstvo poudarja, da Vlada Republike Slovenije o tej kandidaturi ni odločala. Zadeva ni bila obravnavana na vladni komisiji za kadrovske in administrativne zadeve, niti z njo ni bil seznanjen odbor državnega zbora za zadeve Evropske unije.
“Iz zgoraj navedenega sledi, da je šlo pri imenovanju za očitno delovanje mimo oziroma onkraj zakonskih pristojnosti in pooblastil,” navaja ministrstvo, ki ga od začetka junija vodi Tone Kajzer.
Konec junija je visoka predstavnica EU Kaja Kallas obvestila države članice, da je za položaj posebne predstavnice EU za Sahel izbrala Tanjo Fajon. Ministrstvo navaja, da je bila točka o njenem imenovanju že dvakrat umaknjena z dnevnega reda Coreperja, odbora stalnih predstavnikov držav članic EU.
Pravna dilema in vprašanje pristojnosti
Poročilo vključuje tudi pravno mnenje Službe Vlade RS za zakonodajo, ki ugotavlja, da se odpira vprašanje pravne podlage, na kateri je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve oziroma njegova generalna sekretarka podala nominacijo kandidatke. Po mnenju službe bi morala o takšni kandidaturi odločati Vlada Republike Slovenije, kar pomeni, da je bila kandidatura podana mimo zakonsko določenih pristojnosti. “Ker je šlo pri imenovanju za konstitutivni element kandidacijskega in izbirnega postopka, je posledično vprašljiva veljavnost samega imenovanja,” navajajo na ministrstvu.
V dokumentu je še navedeno, da je po konstituiranju novega državnega zbora aprila letos tedanja vlada opravljala le tekoče posle. Ministrstvo ocenjuje, da je bil to verjeten razlog, zakaj predsednik vlade kandidature ni uvrstil na dnevni red seje vlade. Poročilo pa ob tem poudarja, da vprašanje veljavnosti nominacije ne izhaja iz dejstva, da je vlada opravljala tekoče posle, temveč iz ugotovitve, da pristojni organ o kandidaturi sploh ni sprejel odločitve.
Spletno uredništvo
