V zadnjem času je poslanska skupina Svoboda vložila nov predlog zakona o dohodnini v parlamentarno proceduro, ki naj bi služil kot alternativa obstoječemu interventnemu zakonu za razvoj Slovenije. Ta predlog, kot je poudaril predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, je usmerjen v davčno razbremenitev srednjega razreda, vključno z osebami, katerih letni prihodki znašajo med 30.000 in 120.000 evrov. To potezo so v Svobodi sprejeli kot odgovor na neuspeh aktualne koalicije pri izpolnjevanju predvolilnih obljub o davčni razbremenitvi.
Koalicijski zakon, ki je trenutno zadržan zaradi postopkov za razpis zakonodajnega referenduma, po mnenju Svobode favorizira le najvišje plačne razrede, kar je v nasprotju z njihovim ciljem, da razbremenitev velja za vse sloje prebivalstva.
Zakaj Golob verjame v svoj predlog
Robert Golob je izpostavil, da trenutna koalicija ni izpolnila svojih predvolilnih obljub glede davčne razbremenitve, saj so ugodnosti namenili zgolj tistim z najvišjimi plačami. “Janševa koalicija je pred volitvami obljubljala davčno razbremenitev, vendar v vsem tem času niso storili ničesar za srednji razred,” je dejal Golob. “Naš predlog spremembe zakona o dohodnini cilja na srednji razred, zaposlene, ki ustvarjajo gospodarsko rast.” Golob je tudi poudaril, da njihov predlog ni ustavljen zaradi referendumskih postopkov, in dodal, da bi sprememba dohodnine pozitivno vplivala na gospodarsko rast, saj bi povečala domačo potrošnjo.
Poslanka Svobode Alenka Bratušek je pojasnila, da bi predlog novele zakona o dohodnini imel manjši finančni učinek kot obstoječi interventni zakon, in sicer manj kot 700 milijonov evrov letno v primerjavi z 1,2 milijarde evrov. “Dvigujemo splošno stopnjo za nekaj manj kot tisoč evrov na 6.500 evrov in nekoliko spreminjamo meje davčnih razredov ter znižujemo odstotke obdavčitve,” je dejala Bratušek. Poudarila je, da spremembe prinašajo več koristi srednjemu razredu, ne le najbogatejšim.
Odzivi koalicije na predlog Svobode
Kljub prizadevanjem Svobode, da bi uveljavili svoj predlog, je koalicijska SDS ta zakonodajni predlog označila kot populističen. Poslanec SDS Andrej Poglajen je spomnil, da je prejšnja koalicija ukinila davčne razbremenitve, ki jih je uvedla Janševa vlada. Poslanec NSi Aleksander Gungl je pojasnil, da v njihovi poslanski skupini podpirajo davčne razbremenitve, vendar le, ko bo to javnofinančno izvedljivo. Prav tako je poudaril, da interventni zakon, ki ga predlaga trenutna vlada, ne bo porušil sistema javnih sredstev in bo prinesel pozitivne učinke za gospodarstvo.
Pričakovanja glede interventnega zakona
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki ga je pripravila koalicija, trenutno čaka na odločitev o referendumu. Komisija DZ za nadzor javnih financ je pozvala vlado, naj predstavi ukrepe za pokritje primanjkljaja, ki bi ga povzročile spremembe zakona. Vlada mora zdaj pojasniti, kako bo spremljala učinke ukrepov, zlasti v zvezi z vplivom nižjega davka na oddajanje premoženja v najem in nižjega DDV na določena živila.
Ali bo Svobodi uspelo prepričati vladajočo koalicijo, da podpre njihov predlog, ostaja odprto vprašanje. Če bo njihov predlog sprejet, lahko pričakujemo večjo podporo srednjemu razredu, kar bi lahko spodbudilo gospodarsko rast in izboljšalo finančno stanje mnogih družin.
Spletno uredništvo
