Normirani s. p.: Svoboda predlagala odpravo petletne omejitve in nižje prispevke

Gibanje Svoboda je danes poslalo sporočilo za javnost, v katerem napoveduje zakonodajne spremembe na področju normiranih samostojnih podjetnikov. Predlagajo odpravo stroge petletne omejitve za t. i. sezonske normirane s. p. ter začasno znižanje prispevkov za samostojne podjetnike z nižjimi prihodki. Namen predlaganih rešitev je pravičnejša ureditev sistema, ki bo bolj upoštevala realne razmere na terenu in razbremenila tiste, ki poslujejo pošteno.

Poslanska skupina Svoboda bo danes v okviru koalicije odprla razpravo o možnostih dodatnega razmisleka in reševanja odprtega vprašanja normiranih samostojnih podjetnikov.

Na podlagi izraženih skrbi in konkretnih predlogov samostojnih podjetnikov v Svobodi prilagajamo zakonodajo z jasnim ciljem: olajšati poslovanje, spodbuditi rast in zagotoviti bolj pravičen sistem. Poslušamo ljudi in ukrepamo – to je tisto, kar javnost upravičeno pričakuje od odgovorne politike.

Kot je v torek za medije poudarila poslanka Svobode Andreja Kert, so poslanci v tem mandatu na področje normiranih s. p. že večkrat posegli.

»Glede na opozorila s terena menimo, da je treba to vprašanje urediti še pred zaključkom mandata. Zaradi peščice tistih, ki sistem normirancev izkoriščajo, ne smejo in ne morejo biti kaznovani vsi, ki delajo pošteno in pošteno zaslužijo,« je poudarila poslanka Kert.

Zato Svoboda danes vlaga predlog novele Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Predlagana novela namesto stroge petletne omejitve uvaja prožnejši sistem: zavezanec bo lahko iz sistema normiranih odhodkov izstopil in se vanj ponovno vrnil, če v letu izstopa oziroma ukinitve s. p. njegovi prihodki ne bodo presegli sorazmernega letnega praga. Ta rešitev je posebej pomembna za t. i. sezonske samostojne podjetnike. Če pa bo zavezanec sorazmerni letni prag presegel, bo ponovni vstop v sistem mogoč po preteku treh let.

Poleg tega se obeta tudi znižanje prispevkov za samostojne podjetnike, ki v letu 2025 niso dosegli visokih prihodkov. Svoboda si prizadeva za trajno sistemsko rešitev, do takrat pa predlaga začasno ureditev, po kateri bi imeli ti s. p.-ji v letu 2026 znižane prispevke, vezane na minimalno in ne na povprečno bruto plačo.

Konkretni pogoji predlaganih sprememb

S spletne strani Državnega zbora je razvidno, da je predlog novele zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov že vložen v parlamentarni postopek. Če bo novela potrjena, bi se uporabljala za davčna leta, ki se začnejo 1. januarja letos.

Predlagana ureditev določa, da bi se zavezanec lahko v sistem normiranih odhodkov vrnil takoj, če v letu izstopa iz sistema ali prenehanja dejavnosti njegovi prihodki ne bi presegli sorazmernega dela letnega praga, in sicer ene dvanajstine praga za vsak posamezni mesec opravljanja dejavnosti. Za samostojne podjetnike, zavarovane za polni delovni čas, to pomeni do 10.000 evrov prihodkov na mesec (ob letnem pragu 120.000 evrov), za t. i. popoldanske s. p.-je pa do 4.167 evrov mesečno (ob letnem pragu 50.000 evrov). Če bi bil ta prag presežen, bi bil ponovni vstop v sistem mogoč po preteku treh davčnih let.

Novela hkrati podrobneje ureja tudi znižanje prispevkov za samostojne podjetnike in kmete z nižjimi prihodki. Po predlogu bi se zavarovalna osnova za tiste, ki v preteklem davčnem letu niso presegli 30.000 evrov prihodkov, določila v višini 60 odstotkov minimalne letne plače, preračunane na mesec, in ne več na podlagi povprečne plače. Sprva je bilo predvideno, da bi ta ukrep veljal le za leto 2026, vendar v Svobodi zdaj predlagajo, da bi znižani prispevki veljali do sprejetja sistemske rešitve. Za vse tiste samostojne podjetnike, ki ne presedajo 30.000 evrov prihodkov, bi se prispevki iz sedanjih približno 640 evrov znižali na zgolj približno 400 evrov, kar pa bo večini teh malih podjetnikov v veliko olajšanje.

V obrazložitvi novele poudarjajo, da so davčne in prispevne obveznosti samozaposlenih pri primerljivih prihodkih neutemeljeno visoke, saj so prispevki pod določenim pragom fiksni, medtem ko del prispevkov zaposlenih krije delodajalec. Cilj predlaganih sprememb je ustvariti bolj pravično in spodbudno poslovno okolje, zlasti za tiste, ki delujejo zakonito in ustvarjajo realne prihodke.

Spletno uredništvo