Svet se poslavlja od ljudskega papeža: “𝐁𝐢𝐥 𝐣𝐞 𝐯𝐞𝐬𝐭 𝐬𝐯𝐞𝐭𝐚, pogrešali ga bomo” je zapisal premier Golob

Ljudski papež, znan po svoji umirjenosti, usmiljenju in prizadevanju za enakost, je pustil globok pečat v svetu. S svojimi pogumnimi koraki je korenito spremenil delovanje katoliške cerkve. Njegova prizadevanja za znižanje plač kardinalom, boj proti spolnim zlorabam, dovoljenje za blagoslov istospolnih parov in odprtost do drugih ver so pomenila pomembne reforme. Vatikanski sedež je pod njegovim vodstvom doživel številne spremembe, ki še danes odmevajo po svetu.

Skromnost in odločnost

Papež Frančišek je že ob začetku svojega pontifikata nakazal, da bo Cerkev vodil z drugačnim pristopom. Njegova pojavitev v preprostih belih oblačilih je simbolizirala skromnost, s katero je želel oddaljiti Cerkev od razkošja in pompoznosti. Ko je prevzel vodstvo po odstopu Benedikta XVI., je Cerkev pestilo več kriz, vključno z razkritji spolnih zlorab in finančnimi škandali. Frančišek je napovedal reformo rimske kurije, ki jo je uspešno zaključil do leta 2023, ter omogočil, da lahko katero koli vatikansko službo vodijo tudi krščeni laiki, vključno z ženskami.

Finančna preglednost in varčevanje

Frančišek se je odločno lotil reforme vatikanskih financ, saj je Vatikan v preteklosti doživljal številne kritike zaradi sporne uporabe sredstev. Uvedba sodobnih metod nadzora porabe in donacij je naletela na odpor, a je bila nujna. Del varčevalnih ukrepov je bil tudi ukrep znižanja plač kardinalov in zmanjšanje proračuna vatikanskim medijem.

Boj proti spolnim zlorabam

Frančiškov pontifikat je bil zaznamovan tudi z odločnim bojem proti spolnim zlorabam otrok znotraj Cerkve. Leta 2014 je ustanovil komisijo za zaščito otrok, čeprav so mu nekateri v Cerkvi nasprotovali.

Nekateri konservativni predstavniki, vključno s pokojnim kardinalom Georgeom Pellom, so Frančišku očitali, da ustvarja zmedo z rahljanjem pravil glede istospolne usmerjenosti in drugih socialnih vprašanj ter preveliko osredotočenost na podnebne spremembe in gospodarsko neenakost.

Dovoljenje za blagoslov istospolnih parov

Pod njegovim vodstvom je Vatikan z dokumentom Fiducia supplicans dovolil blagoslov parov v neurejenih zvezah, vključno z istospolnimi. Čeprav to ne pomeni cerkvene odobritve teh razmerij, je odločitev močno odmevala. Gvinejski kardinal Robert Sarah je dokument označil za herezijo, kar je razkrilo globoke razkole znotraj cerkvene hierarhije.

Dialog med religijami

Papež Frančišek je bil znan po svojih prizadevanjih za dialog med religijami. Prvi obisk papeža na Arabskem polotoku in v Iraku, prijateljstvo z rabinom Abrahamom Skorko in velikim imamom Al-Azharja Ahmedom Al-Tayyebom ter pogosti obiski sinagog so le nekateri izmed primerov njegovega medverskega dialoga. Njegov obisk Združenih arabskih emiratov leta 2019 je bil simboličen korak k povezovanju različnih ver.

Papež, ki je prepotoval svet

Papež Frančišek je v času svojega pontifikata obiskal skoraj 70 držav, pri čemer je dal prednost tistim, ki običajno niso v središču svetovne pozornosti. Med drugim je obiskal Mjanmar, Bangladeš, Madagaskar, Južni Sudan, Mozambik, Mongolijo in celo Severno Makedonijo. Njegov obisk Iraka leta 2021 je bil zgodovinski – postal je prvi papež, ki je stopil na iraška tla. Tudi potovanje v Mongolijo leta 2023 je bilo posebno, saj je šlo za obisk ene najredkeje poseljenih držav z zelo majhno katoliško skupnostjo. Ta odločitev je znova potrdila njegovo zavezanost ljudem z roba družbe.

Mednarodni odzivi na njegovo smrt

Po njegovi smrti so iz sveta začeli prihajati izrazi žalosti, spoštovanja in hvaležnosti. Svetovni voditelji so v odzivih poudarili njegovo pogumno reformno pot, prizadevanja za socialno pravičnost, spoštovanje do različnosti in prizadevanja za mir.

Ob papeževi smrti je sožalje izrekel predsednik vlade dr. Robert Golob, ki je delil njuno skupno fotografijo in ob njej med drugim zapisal:

“𝐁𝐢𝐥 𝐣𝐞 𝐯𝐞𝐬𝐭 𝐬𝐯𝐞𝐭𝐚, pogrešali ga bomo.”

• Generalni sekretar ZN António Guterres je zapisal, da je svet izgubil “glas človekovega dostojanstva”.

• Francoski predsednik Emmanuel Macron je Frančiška označil za “duhovnega voditelja našega časa”.

From Buenos Aires to Rome, Pope Francis wanted the Church to bring joy and hope to the poorest. To unite people with one another and with nature. May this hope be reborn endlessly beyond him.

To all Catholics, to a grieving world, my wife and I send our thoughts. pic.twitter.com/UTmNxC1r4V

— Emmanuel Macron (@EmmanuelMacron) April 21, 2025

• Nemški kancler Olaf Scholz je izpostavil njegovo predanost šibkejšim in njegov glas proti vojnam.

• Voditelji muslimanskih držav, vključno s Savdsko Arabijo in Egiptom, so poudarili njegov trud za medverski dialog.

• Tudi judovske skupnosti po svetu so izrazile spoštovanje do njegovega delovanja in sodelovanja.

Novica o smrti papeža Frančiška je sprožila val odzivov z vsega sveta. Voditelji držav, verski predstavniki, humanitarne organizacije in številni verniki so izrazili globoko žalost in spoštovanje do njegove zapuščine.

Ameriški predsednik je izrazil sožalje in poudaril, da je bil Frančišek »glas tistih, ki jih svet prepogosto presliši – revnih, migrantom in žrtvam nasilja«. Nemški kancler je papeža označil za »moža dialoga in miru«, medtem ko je francoski predsednik dejal, da je bil »most med generacijami, narodi in religijami«.

Iz Združenih arabskih emiratov so sporočili, da je bil papež Frančišek simbol verske strpnosti in človeške solidarnosti. Tudi židovske in muslimanske skupnosti so mu izrazile spoštovanje – predvsem zaradi njegovega neutrudnega prizadevanja za dialog med religijami in zbliževanja vernikov različnih ver.

Organizacija Združeni narodi se je zahvalila za njegov prispevek k svetovnemu miru, okoljskemu ozaveščanju in boju proti revščini. Humanitarne organizacije pa so izpostavile njegovo nenehno zagovarjanje dostojanstva vsakega človeka, ne glede na spol, raso ali spolno usmerjenost.

V Vatikanu pa se že zbirajo verniki na Trgu svetega Petra, da bi počastili njegove dosežke in izrazili hvaležnost.

Spletno uredništvo