Študentski protesti v Srbiji: Bo Jovičićeva gladovna stavka sprožila politične spremembe?
V Beogradu se že mesece odvijajo intenzivni študentski protesti, ki jih vodi 22-letni Bogdan Jovičić. Po dvanajstih dneh gladovne stavke se je njegov primer znašel pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu, kar je močno odmevalo v javnosti. Sonja Biserko, ustanoviteljica Helsinškega odbora Srbije je v intervjuju za RTV poudarila, da bi morali politični akterji združiti moči in protestom dodati politično težo. To je ključno, saj študenti sami prevrata ne morejo izvesti, pravi Biserko.
Bogdan Jovičić, študent iz Novega Sada, se je odločil za gladovno stavko po podaljšanju svojega pripora. Ta drastičen ukrep je bil njegov način opozarjanja na nepravičnost sistema, saj trdi, da gre za ustrahovanje mladih protestnikov. Sonja Biserko ocenjuje, da Vučićev režim cilja prav na mlade, da bi proteste prikazal kot kriminalne.
“To je znak, da Vučićev režim čuti pritisk in se boji izgube podpore,” pravi Biserko.
Mednarodni kontekst in podpora javnosti
V zadnjih desetih mesecih so protesti v Srbiji postali sinonim za širše nezadovoljstvo z režimom. Nevladna organizacija “Vse jih izpustite” poroča o 927 političnih zapornikih, kar kaže na brutalnost policijskih ukrepov. Jovičićeva zgodba je dobila tudi podporo širše javnosti, saj je skoraj 70.000 ljudi podpisalo peticijo za njegovo izpustitev.
Protesti v Srbiji imajo dolgo zgodovino, vendar so trenutni dogodki pridobili mednarodno pozornost. V Evropskem parlamentu so nekateri socialistični poslanci izrazili podporo Jovičiću, vendar Biserko meni, da bi morala EU biti bolj odločna pri obsodbi razmer v Srbiji.
Vpliv na Vučićevo politiko
Vučić se trudi vzdrževati svojo oblast z obljubami o zvišanju plač in pokojnin ter znižanju cen. A kljub temu se zdi, da se njegova podpora zmanjšuje. Volitve so še vedno negotove, saj je veliko odvisno od tega, ali mu bo uspelo dvigniti svoj rating.
Biserko opozarja, da Vučićeva taktika pritiska in represije ne bo dovolj za ohranitev oblasti. Protesti so dosegli točko, kjer lahko postanejo sprožilec širših družbenih sprememb. Vučićeva demonstracija moči z vojaško parado, ki je bila namenjena zgolj notranjemu občinstvu, ni zmanjšala napetosti.
Vloga političnih strank in prihodnost protestov
Sonja Biserko vztraja, da je za uspeh protestov nujno sodelovanje političnih strank. Le tako se lahko energija preusmeri v politični prostor in doseže dejanske spremembe. Opozicija je v nekaterih delih Srbije, predvsem v Vojvodini, bolje organizirana, kar lahko predstavlja dodatno grožnjo Vučićevemu režimu.
“Študenti sami prevrata ne morejo izvesti. Potrebno je politično sodelovanje za dosego sprememb,” poudarja Biserko.
Biserko meni, da bi morale biti mednarodne institucije, predvsem EU, bolj aktivne pri obsodbi Vučićevih metod. Čeprav je Srbija kandidatka za članstvo v EU, se zdi, da Vučićeva dejanja delujejo kot destabilizacijski faktor v regiji. Evropski parlament je sicer razpravljal o razmerah v Srbiji, vendar resnejši ukrepi še niso bili sprejeti.
Primer Jovičićeve gladovne stavke lahko postane sprožilec za širše spremembe, opozarja Biserko. Dokler Nemčija in druge ključne članice EU ne bodo spremenile svojega odnosa do Vučićevega režima, bo težko pričakovati konkretne spremembe v politiki EU do Srbije.
Prvi november bi lahko prinesel nove proteste in morda celo spremembe, saj je pričakovati, da se bo v Beogradu znova zbralo veliko ljudi. Vučić mora biti previden, saj se igra z ognjem, ki ga morda ne bo več mogel nadzorovati.
Spletno uredništvo
