Starajoča se Slovenija: Bo trg dela do 2030 preživel?

Ministrstvo za delo je objavilo napoved, ki razkriva, da se bo število prostih delovnih mest v prihodnjih letih zmanjšalo, medtem ko bo povpraševanje po delovni sili presegalo ponudbo. Medicinske sestre se soočajo z zahtevnimi delovnimi pogoji in razmeroma nizkimi plačami, kar jih odvrača od poklica.

Največje pomanjkanje kadrov je pričakovano v šolstvu, zdravstvu in tehničnih poklicih. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) opozarja na visoko obdavčitev dela, medtem ko Zavod za zaposlovanje opozarja na vedno večje težave pri iskanju ustreznih kandidatov.

Zaposlenost na vrhuncu, a primanjkljaj raste

Čeprav je bilo leta 2024 v Sloveniji zaposlenih rekordnih 967 tisoč ljudi, povpraševanje še vedno presega ponudbo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je objavilo analizo, ki napoveduje, da bodo strukturne spremembe na trgu dela do leta 2039 najbolj radikalne doslej. Število upokojenih bo preseglo število novih delavcev, kar bo poglobilo pomanjkanje delovne sile v številnih sektorjih. Demografski trendi so neizprosni – delovno aktivno prebivalstvo se stara, mlajših pa je vse manj. Že od leta 2019 je število upokojencev večje od števila mladih, ki vstopajo na trg dela.

Stanje v zdravstvu in izobraževanju

Največje kadrovske vrzeli so napovedane v zdravstvu in šolstvu. Zavod za zaposlovanje poroča, da se s pomanjkanjem ustreznih kandidatov sooča že 78 % delodajalcev v zdravstvu in 68,5 % v izobraževanju. »Ti delodajalci izkazujejo visoke zaposlitvene potrebe, zlasti zaradi nadomeščanja upokojitev in odsotnih delavcev. Povpraševanje po kadru bistveno presega število iskalcev zaposlitve, kar napoveduje težave pri zapolnjevanju vrzeli,« so pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje. Tudi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje priznava resnost situacije, vendar poudarja, da se izvajajo ukrepi za privabljanje novih učiteljev, vključno s kadrovskimi štipendijami in reformo plačnega sistema.

GZS in izzivi na trgu dela

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da je pomanjkanje delovne sile trenutno manj pereče kot v prejšnjih letih, saj se je gospodarska rast upočasnila. »Zaradi slabšanja razmer v izvozno usmerjenih panogah in gradbeništvu je pomanjkanje delavcev najmanj pereč izziv v zadnjih treh letih. Število delovnih mest je avgusta medletno nižje za okoli 4.000, padci bi bili še večji, če ne bi sektor država odpirala novih delovnih mest, predvsem v zdravstvu in šolstvu,« pojasnjuje Ivanc. Vendar pa zbornica opozarja, da se v prihodnjih letih lahko položaj hitro poslabša, saj bo večina prostih delovnih mest nastala zgolj zaradi upokojevanja.

Vloga tujcev na trgu dela

V Sloveniji tujci trenutno predstavljajo okoli 16 odstotkov delovno aktivnih, kar pomeni približno 180 tisoč ljudi. Po napovedih bi se lahko njihov delež do leta 2030 povzpel na 26 odstotkov, vendar GZS meni, da je ta ocena pretirana. »Bolj realno je, da bo delež blizu 20 odstotkov,« ocenjuje Ivanc. Največ tujih delavcev prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, predvsem v gradbeništvo, transport, predelovalno industrijo, gostinstvo in turizem ter institucionalno varstvo starejših. Zavod za zaposlovanje opozarja na prepočasne in zapletene postopke za zaposlovanje tujcev.

Obdavčitev dela in njeni učinki

Visoka obdavčitev dela ostaja rak rana slovenske konkurenčnosti pri privabljanju visoko izobraženih strokovnjakov. »Problematična je predvsem politika prispevkov – ti so v Sloveniji visoki, pri dohodnini pa je prisotna izrazita progresija. Zaposleni z nizkimi plačami ne plačujejo skoraj nič, z rastjo plače pa davčna obremenitev hitro narašča. Obremenitev dela se je v zadnjih treh letih celo povečala,« pravi Ivanc. Dodaja, da Slovenija nima t. i. razvojne kapice, s katero bi omejila višino prispevkov za najvišje plače, kar številne države EU že poznajo.

Priložnosti v digitalnem in zelenem prehodu

Analiza napoveduje, da bo 40 odstotkov delovnih mest zelenih ali ozelenitvenih, več kot polovica pa bo zahtevala digitalne kompetence. Zavod RS za zaposlovanje opaža hitro rast zanimanja za izobraževanja s teh področij. »V obdobju 2023–2025 smo zabeležili več kot 7.000 vključitev v programe, ki prinašajo digitalne kompetence. Najbolj obiskani so tečaji računalniške pismenosti, Excela, uporabe MS Teams, pa tudi novejši programi, kot so ChatGPT za prihodnost dela, digitalni marketing in programiranje,« pravijo na Zavodu. Zeleni in digitalni prehod ponujata priložnosti za prestrukturiranje in dvig produktivnosti.

Prihodnost trga dela po letu 2030

Analiza ministrstva opozarja, da bo po letu 2030 večina prostih delovnih mest nastala le zaradi nadomeščanja upokojenih delavcev. Gospodarska rast bo počasnejša, delovno aktivnih prebivalcev manj, zato se bo slovenski trg dela moral prilagoditi – tudi z vključevanjem starejših, s prožnejšimi oblikami dela in večjim vlaganjem v znanje. GZS vidi priložnost v povezovanju digitalne in zelene transformacije, kar bo ključno za dvig produktivnosti. Pomembno je, da prehod ne bo administrativno zadušljiv za manjša podjetja.

Spoprijemanje s kadrovskimi vrzelmi

Zavod za zaposlovanje priznava, da pomanjkanje kadrov v zdravstvu in izobraževanju presega vse napovedi. »Delodajalci pogosto poročajo o nadurnem delu zaposlenih. Pri medicinskih sestrah, bolničarjih in negovalcih opažamo, da jih zahtevni pogoji dela in razmeroma nizke plače odvračajo od poklica,« pravijo. Zavod vse bolj sodeluje s šolami, občinami in delodajalskimi združenji ter promovira deficitarne poklice med mladimi. Zavod bo imel vidnejšo vlogo tudi pri posredovanju študentskega dela in dela upokojencev.

Znanje in robotizacija v prihodnosti

Umetna inteligenca bo v prihodnjih letih pomembno preoblikovala trg dela. Čeprav prinaša grožnjo izgube nekaterih poklicev, odpira nove priložnosti v tehnologiji, analitiki, zdravstvu in izobraževanju. Analiza poudarja pomen vseživljenjskega učenja in nenehnega posodabljanja znanja, saj brez tega prehod v prihodnost ne bo vzdržen. Slovenija se v naslednjih petnajstih letih sooča z izzivom: kako ohraniti delovno aktivno prebivalstvo, spodbuditi mlade za deficitarne poklice in ustvariti pogoje, kjer bodo znanje, ne obdavčitev, odločilni za uspeh.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska