Ko temperature narastejo, največ dela opravi srce – in tega se premalo zavedamo

Poletje mnogim pomeni dopust, sprostitev in čas na prostem. Toda vročinski valovi, ki jih v zadnjih letih doživljamo vse pogosteje, za naše telo predstavljajo precej več kot zgolj neprijetno vročino. Med organi, ki so takrat najbolj obremenjeni, je srce. To mora v vročih dneh delati hitreje in učinkoviteje, da ohranja telesno temperaturo v varnih mejah. Večina ljudi tega sploh ne občuti, dokler se ne pojavijo prvi opozorilni znaki.

Ob napovedi novega vročinskega vala strokovnjaki znova opozarjajo, da visoke temperature niso nevarne le za kronične bolnike. V določenih okoliščinah lahko močno obremenijo tudi povsem zdrave ljudi. Zato je pomembno razumeti, kaj se v telesu dogaja, zakaj srce poleti dela drugače in kako lahko z nekaj preprostimi ukrepi zmanjšamo tveganje za resnejše zaplete.

Srce v vročini deluje kot glavni “hladilni sistem” telesa

Človeško telo si ves čas prizadeva ohranjati približno enako notranjo temperaturo. Ko zunaj postane zelo vroče, začne oddajati toploto predvsem s potenjem in širjenjem krvnih žil v koži. Prav tu nastopi srce. Da bi do kože prišlo dovolj krvi, mora črpati hitreje in pogosto tudi močneje kot običajno.

Posledica je hitrejši srčni utrip, večja poraba energije in večja potreba po kisiku. Če je človek zdrav, se organizem temu večinoma uspešno prilagodi. Težave pa lahko nastanejo, ko se visoke temperature združijo z dehidracijo, telesnim naporom ali že obstoječimi boleznimi srca in ožilja. Takrat se lahko srce znajde pod bistveno večjo obremenitvijo.

Nevarnost ni le vročina, temveč tudi izguba tekočine

Med potenjem ne izgubljamo le vode, ampak tudi pomembne minerale, kot sta natrij in kalij. Ti imajo ključno vlogo pri pravilnem delovanju mišic, tudi srčne mišice. Če izgubo tekočine nadomeščamo prepozno ali premalo, se zmanjša količina krvi, ki kroži po telesu. Srce mora zato delati še intenzivneje, da organom zagotovi dovolj kisika.

Prvi znaki dehidracije so pogosto zelo neopazni. Suha usta, glavobol, utrujenost ali temnejši urin marsikdo pripiše napornemu dnevu. Toda že blaga dehidracija lahko vpliva na krvni tlak, pospeši srčni utrip in zmanjša telesno zmogljivost. Pri starejših je tveganje še večje, saj občutek žeje z leti oslabi, zato pogosto začnejo piti šele takrat, ko je telo že v primanjkljaju tekočine.

☀️ POLETNI NASVET DNEVA

Če vas čaka opravilo na prostem, ga načrtujte zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Vedno imejte pri sebi steklenico vode, lahkotno pokrivalo in si vsakih 20 do 30 minut privoščite nekaj minut počitka v senci. Vaše srce bo to razliko občutilo bolj, kot si morda predstavljate.

Kdo mora biti med vročinskim valom še posebej previden?

Največje tveganje imajo ljudje z boleznimi srca in ožilja, visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo ali kroničnimi boleznimi ledvic. Dodatno pozornost potrebujejo starejši, saj se njihov organizem počasneje prilagaja temperaturnim spremembam, pogosteje jemljejo zdravila, ki lahko vplivajo na uravnavanje tekočin ali krvnega tlaka.

Med bolj ogroženimi so tudi majhni otroci, nosečnice ter ljudje, ki več ur delajo ali telovadijo na prostem. Vročina namreč ne izbira. Če se telesna temperatura začne nevarno dvigovati, lahko pride do vročinske izčrpanosti ali celo vročinske kapi, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.

Tega telesu nikar ne spreglejte

Vročina redko povzroči težave brez opozorila. Telo običajno pošilja jasne signale, da potrebuje počitek ali ohladitev. Med najpogostejšimi opozorilnimi znaki so močna utrujenost, omotica, pospešeno ali nepravilno bitje srca, slabost, glavobol, mišični krči in pretirano znojenje.

Če se pojavijo bolečina ali pritisk v prsnem košu, težko dihanje, zmedenost, izguba zavesti ali oseba preneha potiti kljub visoki temperaturi, gre lahko za resno stanje. Takrat je treba človeka čim prej umakniti v hladen prostor, ga začeti ohlajati in nemudoma poklicati nujno medicinsko pomoč. Hitro ukrepanje lahko prepreči najhujše posledice.

Tudi zdravi ljudje niso povsem varni

Pogosto mislimo, da so vročinski valovi nevarni predvsem za kronične bolnike. A tudi mlajši in zdravi ljudje lahko precenijo svoje zmožnosti. Tek opoldne, večurno delo na soncu, športni turnirji ali celodnevni izleti brez dovolj tekočine lahko povzročijo resne težave.

Dodatno tveganje predstavljajo alkoholne pijače, saj spodbujajo izgubo tekočine, in obilni obroki, ki organizem še dodatno obremenijo. Tudi neprespana noč zaradi vročine lahko vpliva na delovanje srca, saj pomanjkanje kakovostnega spanca poveča obremenitev srčno-žilnega sistema.

Kako lahko srce zaščitimo že z nekaj preprostimi navadami?

Najpomembnejši ukrep ostaja redno pitje tekočine skozi ves dan, tudi če nismo žejni. V vročini je priporočljivo omejiti aktivnosti med približno 10. in 17. uro, ko je sončno sevanje najmočnejše. Če moramo biti zunaj, poiščimo senco, nosimo lahka in svetla oblačila ter pokrivalo.

Pomembno je tudi, da poslušamo svoje telo. Če začutimo utrujenost ali omotico, to ni trenutek za dokazovanje telesne pripravljenosti, temveč za počitek. Pri ljudeh s srčno-žilnimi boleznimi je smiselno dosledno jemanje predpisanih zdravil in spremljanje morebitnih sprememb počutja. Ob nejasnih težavah ali izrazitem poslabšanju pa je priporočljivo čim prej poiskati zdravniški nasvet.

Vročina zahteva spoštovanje, ne strahu

Vročinski valovi bodo po ocenah strokovnjakov vse pogostejši in intenzivnejši. To pomeni, da se bomo morali nanje bolje pripraviti, tako kot se pripravljamo na zimo ali neurja. Dobra novica je, da lahko veliko naredimo sami. Dovolj tekočine, premišljeno načrtovanje aktivnosti, senca in počitek niso znaki šibkosti, temveč najboljša naložba v zdravje.

Srce je izjemen organ, ki vsak dan brez premora opravi ogromno dela. Prav poleti pa si zasluži nekoliko več naše pozornosti. Če bomo znali prepoznati opozorilne znake in telesu pravočasno omogočili ohladitev, bomo vroče dni lažje preživeli – predvsem pa varneje.

💡 STE VEDELI?

Srce odraslega človeka v mirovanju prečrpa približno pet litrov krvi na minuto. Med vročino se lahko zaradi širjenja krvnih žil in potrebe po ohlajanju telesa njegov utrip občutno pospeši, količina krvi, ki jo mora prečrpati, pa se lahko znatno poveča. Prav zato so vročinski valovi za ljudi s srčno-žilnimi boleznimi posebej zahtevni.

Spletno uredništvo