Šokantne spremembe v pravosodju: Policisti izdajajo globe, sodni postopki se ustavljajo

Policisti po novem izdajajo globe za manjše tatvine in poškodovanja tuje lastnine, kar določa Šutarjev zakon, medtem ko so tožilci in sodniki prisiljeni ustavljati kazenske postopke za ta dejanja. Čeprav zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti uvaja strožje kaznovanje, v praksi omogoča amnestijo za storilce kaznivih dejanj pred njegovo uveljavitvijo.
Ustavitev sodnih postopkov
Na ljubljanskem okrajnem sodišču so potrdili, da so sodniki začeli ustavljati kazenske postopke za kazniva dejanja, ki so po novem zakonu obravnavana kot prekrški. Šutarjev zakon določa, da o manjših tatvinah in poškodovanjih tuje lastnine sedaj odloča policija kot prekrškovni organ, kar pomeni, da sodišča lahko zgolj ustavijo tekoče kazenske postopke.
Da za nazaj prekrškovnih postopkov ne uvajajo, so potrdili tudi na policiji, kjer pa so že začeli sankcionirati tatvine majhne vrednosti in manjša poškodovanja tujih stvari, ki so jih obravnavali po sprejemu Šutarjevega zakona.
Tožilci zavračajo kazenske ovadbe
Tožilci so prav tako prisiljeni zavračati kazenske ovadbe za dejanja, ki so bila storjena pred uveljavitvijo novega zakona. Na vrhovnem državnem tožilstvu pojasnjujejo, da bodo morali zavrniti vse prejete kazenske ovadbe za tatvine in poškodovanja tuje stvari, saj ne gre več za kazniva dejanja. Te zadeve bodo nato posredovane policiji kot pristojnemu prekrškovnemu organu.
Šutarjev zakon pušča odprta vprašanja, saj zakonski znaki kaznivega dejanja tatvine in prekrška niso povsem usklajeni. V kazenskem zakoniku je namreč upoštevan tudi namen storilca, medtem ko je po novem zakonu pomembna le vrednost ukradenega.
Neenakost v obravnavi storilcev
Obstajajo tudi pomisleki o neenaki obravnavi storilcev. Medtem ko so male tatvine dekriminalizirane, ostajajo druga podobna kazniva dejanja, kot je na primer zatajitev, kazniva kljub minimalni škodi. Na tožilstvu opozarjajo, da Šutarjev zakon v praksi ustvarja neenakost med storilci različnih kaznivih dejanj.
Namen zakona je bil storilce malih tatvin vsaj denarno kaznovati, saj so bili zaradi teh dejanj redko obsojeni. Statistični podatki kažejo, da je bilo lani zavrnjenih veliko ovadb za male tatvine zaradi nesorazmernosti med pomenom kaznivega dejanja in posledicami kazenskega pregona.



