Poslanci Državnega zbora se bodo že tretjič soočili z zakonodajnim svežnjem, namenjenim reformi pravosodja. Na dnevnem redu sta nova zakona o sodnikih in sodiščih, ki prinašata uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika in ukinitev okrajnih sodišč. Najbolj sporna je novela zakona o Sodnem svetu, ki je sprožila val nezadovoljstva.
Razburljivosti okoli tega zakona so dosegle vrhunec, saj Sodni svet grozi z ustavno presojo, če novela zakona ne bo spremenjena.
Preobrazba sodstva: kaj prinašajo nove spremembe?
Nov zakonodajni sveženj, ki ga obravnavajo poslanci, pomeni precejšnje spremembe v sodstvu. Predlogi zakonov ukinjajo okrajna sodišča, prav tako pa ukinjajo položaje okrajnih sodnikov in tožilcev. Vsi sodniki in tožilci bi po novem delovali kot okrožni, kar pomeni, da bi se dosedanja okrajna sodišča preoblikovala v zunanje oddelke okrožnih sodišč. Predsedniki sodišč bodo dobili več pooblastil in odgovornosti pri vodenju sodišč, njihov mandat pa bo omejen na pet let z možnostjo enkratnega podaljšanja.
Sodni svet izraža nezadovoljstvo: grožnja ustavne presoje
Sodni svet je izrazil zaskrbljenost zaradi novele zakona, ki naj bi po njihovem mnenju zmanjšala neodvisnost sveta. Posebej jih moti zahteva po “obrazloženem” odločanju, kar vidijo kot poseg v njihovo avtonomijo. Sodni svet trdi, da pri izbiri kandidatov za sodniška in vodstvena mesta deluje avtonomno in ni zavezan k samodejnemu upoštevanju določenih meril. Če bo novela sprejeta v trenutni obliki, napovedujejo ustavno presojo.
Predlog o podaljšanju mandata predsednika vrhovnega sodišča ni uspel
V razpravi je bil tudi predlog, ki bi predsedniku vrhovnega sodišča omogočil, da svoj mandat zaključi tudi po dopolnjeni starosti 70 let. Kljub temu predlog ni bil sprejet, deloma tudi zaradi obtožb, da je namenjen trenutnemu predsedniku Miodragu Đorđeviću. Državni zbor bo v petek odločal o novem predsedniku vrhovnega sodišča, pri čemer je kandidat Damjan Orož že prejel soglasno podporo mandatno-volilne komisije.
Digitalizacija zdravstva in preferenčni glas: dodatne točke dnevnega reda
Poleg sodne reforme se bodo poslanci ukvarjali tudi s predlogom zakona o digitalizaciji zdravstva in spremembami volilnega sistema. Predlog zakona o digitalizaciji zdravstva predvideva vzpostavitev centralnega elektronskega zdravstvenega zapisa, kamor bodo morali zdravstveni izvajalci posredovati pacientovo dokumentacijo. Prav tako se uvaja preferenčni glas na volitvah in ukinja volilne okraje. O vseh predlaganih zakonih bodo poslanci glasovali v petek.
Spletno uredništvo
