Srčni infarkt poleti ni naključje: vročina lahko srce obremeni bolj, kot si mislimo

Poletje povezujemo z dopustom, sprostitvijo in dolgimi dnevi na prostem. Visoke temperature nas vabijo na plažo, v gore ali na sprehode, marsikdo pa poleti postane tudi telesno bolj aktiven. Toda prav v tem obdobju zdravniki vsako leto opozarjajo, da vročina predstavlja dodatno obremenitev za srčno-žilni sistem. Srce mora v vročih dneh delati precej bolj intenzivno, zato se pri nekaterih ljudeh poveča tudi tveganje za resne zdravstvene zaplete.

To ne pomeni, da vročina sama po sebi povzroči srčni infarkt. Lahko pa deluje kot sprožilni dejavnik pri ljudeh, ki imajo že prisotne bolezni srca in ožilja ali druge dejavnike tveganja. Prav zato je pomembno, da vročinskih valov ne podcenjujemo in da znamo pravočasno prepoznati opozorilne znake.

Zakaj vročina predstavlja večji napor za srce?

Ko se zunanja temperatura močno zviša, telo začne iskati načine, kako se ohladiti. Krvne žile se razširijo, da lahko oddajo več toplote skozi kožo, srce pa mora črpati več krvi, da ta proces sploh poteka. Posledica je hitrejši srčni utrip in večja obremenitev celotnega srčno-žilnega sistema.

Poleg tega se v vročini močno potimo. S potenjem ne izgubljamo le vode, ampak tudi pomembne minerale oziroma elektrolite, ki sodelujejo pri normalnem delovanju mišic, živcev in srca. Če izgubljene tekočine ne nadomestimo pravočasno, lahko pride do dehidracije, padca krvnega tlaka, omotice in dodatne obremenitve organizma.

☀️ NASVET DNEVA

Če vas v vročini začne boleti v prsih, vam zmanjkuje sape ali vas oblije hladen pot, tega ne pripisujte le visokim temperaturam. Poiščite senco, prenehajte z aktivnostjo in ob sumu na srčni infarkt takoj pokličite 112. Pri takšnih stanjih lahko hitra pomoč odloča o življenju.

Najbolj ogroženi niso le srčni bolniki

Največ pozornosti morajo vročim dnem nameniti ljudje, ki že imajo bolezni srca, visok krvni tlak, motnje srčnega ritma ali sladkorno bolezen. Posebej ranljivi so tudi starejši, saj se z leti zmanjša občutek žeje, telo pa se počasneje prilagaja visokim temperaturam.

To pa ne pomeni, da so mlajši popolnoma varni. Tudi pri sicer zdravih ljudeh lahko kombinacija vročine, intenzivne telesne aktivnosti, premalo tekočine in alkohola povzroči veliko obremenitev srca. To pogosto opazimo pri rekreativcih, ki se sredi dneva odpravijo na tek, kolesarjenje ali zahtevne pohode, ko sonce najbolj pripeka.

Opozorilnih znakov ne smemo prezreti

Srčni infarkt se ne začne vedno z nenadno in zelo močno bolečino v prsih, kot ga pogosto prikazujejo v filmih. Pri nekaterih ljudeh so prvi znaki precej manj izraziti, zato jih lahko zamenjajo za utrujenost ali posledice vročine.

Med najpogostejše opozorilne znake sodijo stiskajoča ali pekoča bolečina v prsnem košu, ki lahko izžareva v levo roko, ramo, hrbet, vrat ali spodnjo čeljust. Pogosti so tudi težko dihanje, hladen pot, slabost, omotica in nenadna oslabelost. Pri ženskah, starejših in sladkornih bolnikih so lahko simptomi manj značilni, zato jih je še lažje spregledati.

Če se pojavijo takšni znaki, zlasti če trajajo več minut ali se stopnjujejo, je treba takoj poklicati 112. Pri srčnem infarktu je čas eden najpomembnejših dejavnikov, saj zgodnje zdravljenje bistveno izboljša možnosti za okrevanje.

Kako lahko v vročini zmanjšamo tveganje?

Večino poletnih težav lahko preprečimo z nekaj preprostimi navadami. Strokovnjaki priporočajo redno pitje vode, tudi če še nismo žejni, ter izogibanje večjim telesnim naporom med najbolj vročim delom dneva. Če je mogoče, opravke in rekreacijo prestavimo v zgodnje jutranje ali večerne ure.

Pomembna je tudi lahka prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, saj organizma ne obremeni dodatno. Ljudje, ki redno jemljejo zdravila za srce ali krvni tlak, naj jih jemljejo po navodilih zdravnika in jih ne spreminjajo na lastno pest. Če imajo kakršne koli dvome glede zdravljenja v času vročine, naj se posvetujejo s svojim zdravnikom ali farmacevtom.

Telo nam pogosto pošlje opozorila

Pred hujšimi zapleti telo pogosto pošilja manj opazne signale. Nenavadna utrujenost, hitrejše bitje srca, omotica, glavobol ali občutek, da nam primanjkuje moči, niso vedno le posledica vročine. Lahko pomenijo, da organizem težko prenaša visoke temperature in potrebuje počitek, senco ter tekočino.

Prav zato je pomembno, da se v vročih dneh ne silimo z aktivnostmi in poslušamo svoje telo. Če se počutimo slabo, ni nič narobe, če za nekaj časa prekinemo dejavnost, poiščemo hladen prostor in si vzamemo čas za počitek. Poletje ni tekmovanje v tem, koliko bomo zmogli, ampak čas, ko bi morali biti do svojega zdravja še posebej odgovorni.

Poletje naj ostane čas lepih spominov

Visoke temperature bodo tudi letos spremljale velik del poletja, zato je dobro vedeti, kako vplivajo na naše telo. Vročina sama po sebi še ne pomeni nevarnosti, lahko pa pri ljudeh z dejavniki tveganja predstavlja dodatno obremenitev za srce.

Z nekaj preprostimi ukrepi – dovolj tekočine, izogibanjem največji vročini, primerno prehrano in poslušanjem lastnega telesa – lahko tveganje občutno zmanjšamo. Tako bo poletje ostalo čas sprostitve, druženja in lepih doživetij, ne pa neprijetnih obiskov urgence.

❤️ STE VEDELI?

Srčni infarkt se ne kaže vedno z močno bolečino v prsih. Pri ženskah, starejših in sladkornih bolnikih se lahko prvi znaki pojavijo kot nenavadna utrujenost, težko dihanje, slabost ali bolečina v hrbtu, zato jih ljudje pogosto zamenjajo za izčrpanost ali posledice vročine.

Spletno uredništvo