Slovenija, skupaj s še 14 drugimi državami članicami Evropske unije, lahko zaradi povečanja naložb v obrambo odstopi od strogih proračunskih pravil EU.
Evropska komisija je predlagala Svetu EU, da potrdi t.i. nacionalno odstopno klavzulo, kar bi omogočilo začasno sprostitev fiskalnih omejitev. Kljub temu pa Bruselj Slovenijo poziva k pospešitvi izvajanja načrta za okrevanje.
Razlogi za odstopanje od pravil
Komisija je predlagala, da se 15 državam članicam, med njimi tudi Sloveniji, omogoči uporaba nacionalne odstopne klavzule. Ta klavzula dovoljuje odstopanje od fiskalnih pravil v izrednih okoliščinah, kot so trenutne varnostne razmere. Države, kot so Belgija, Bolgarija, Češka in druge, so prav tako na seznamu. Nemčija je prav tako zaprosila za odstopanje, vendar njena prošnja še ni ocenjena.
“Posledično se bo zgodilo hitro povečanje obrambnih izdatkov,” je dejal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis.
Obrambni izdatki in njihova rast
Če bo Svet EU-ja odobril odstopanje, bodo države lahko povečale proračunske izdatke za obrambo do 1,5 % BDP letno v obdobju 2025–2028, brez kršenja pravil. Izhodišče za izračun bo leto 2021. Slovenija načrtuje dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP letos, do leta 2030 pa na tri odstotke. Finančni minister Klemen Boštjančič je izpostavil, da je Slovenija vložila prošnjo za odstopanje “na rezervo”.
Bruselj poziva k pospešitvi načrta za okrevanje
Bruselj je Slovenijo pozval k pospešitvi izvajanja načrta za okrevanje, ki je ključnega pomena za črpanje sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje po pandemiji. Slovenija je že poslala predlog sprememb načrta, ki bi lahko bil potrjen v prihodnjih tednih. Evropska komisija je Slovenijo pozvala tudi k zmanjšanju administrativnih ovir za podjetja.
Izvajanje načrta za okrevanje
Slovenija je do sedaj uspešno izvedla tretjino naložb in reform iz načrta ter prejela 1,1 milijarde evrov, od tega 673 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Predlog tretje spremembe načrta za okrevanje in odpornost je vlada že potrdila, kar bi zmanjšalo povratna sredstva na 613 milijonov evrov.
Evropska komisija še vedno ocenjuje predlog spremembe slovenskega načrta. Predvidoma bo pripravljen za potrditev na Svetu EU pred poletjem. Naslednje zasedanje finančnih ministrov, ki potrjujejo nacionalne načrte, bo potekalo 20. junija. Komisija je pozvala večino članic k pospešitvi izvajanja načrtov za okrevanje.
Priporočila Bruslja za Slovenijo
Bruselj je v okviru evropskega semestra Sloveniji priporočil pospešitev izvajanja programov evropske kohezijske politike. Med drugim je pozval k izboljšanju zakonodaje, zmanjšanju administrativnega bremena za podjetja ter izboljšanju pogojev za naložbe. Slovenija mora tudi pospešiti umeščanje obnovljivih virov energije in izboljšati energetsko učinkovitost.
Slovenija ima priložnost za izboljšanje gospodarske konkurenčnosti z zmanjšanjem administrativnih ovir in spodbujanjem elektrifikacije transporta. Poleg tega naj izboljša delovne pogoje, zlasti v sektorjih nege in izobraževanja.
Spletno uredništvo
