Slovenija vlaga dva milijona evrov v zaščito gozdov pred požari

Po velikem požaru na Krasu leta 2022 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vložilo več kot dva milijona evrov v izboljšanje protipožarne infrastrukture v slovenskih gozdovih. V tem okviru je bilo urejenih več kot 400 kilometrov protipožarnih prometnic. Ta ukrep je bistvenega pomena za zmanjšanje tveganja širjenja požarov, ki so zaradi dolgotrajnih suš in visokih temperatur v poletnih mesecih vedno večja grožnja.

Gozdni požari so po opozorilih ministrstva eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj gozdov v Sloveniji. Največ požarov se pojavi na območjih Krasa, Primorja in Istre. Analize kažejo, da je glavni vzrok za požare človekova malomarnost. Najpogosteje jih povzročijo vlaki, zlasti odpadajoči delci oblog pri zavorah, sledijo kmetijska opravila, obiskovalci in vojaška urjenja. V obdobju med letoma 2010 in 2020 je bilo povprečno 85 požarov letno, ki so prizadeli 255 hektarjev gozdnih površin.

Največji požar v zgodovini Slovenije

Leta 2022 so se gasilci na Krasu spopadli z največjim gozdnim požarom v zgodovini Slovenije, ki je zajel približno 3700 hektarjev, od tega 2900 hektarjev gozda. Ta katastrofalni dogodek je bil povod za uvedbo posebnega podukrepa v okviru Programa razvoja podeželja, katerega cilj je bil izboljšati protipožarno infrastrukturo in zmanjšati tveganje za nastanek požarov.

Ukrepi za preprečevanje škode

S podporo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so bili v letih 2023 in 2024 objavljeni štirje javni razpisi. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je odobrila 146 vlog in izplačala nekaj več kot dva milijona evrov. Ta sredstva so omogočila ureditev 403 kilometrov protipožarnih prometnic, izgradnjo prostora za pristajanje helikopterjev, namestitev 40 hidrantov za oskrbo gasilcev in helikopterjev z vodo ter ureditev enega kala, kraškega zbiralnika vode.

Vpliv podnebnih sprememb na tveganje za požare

Podnebne spremembe prinašajo dolgotrajne suše in visoke temperature, kar povečuje tveganje za požare. Z izboljšano protipožarno infrastrukturo se zmanjšuje možnost širjenja požarov in zagotavlja hitrejše ter varnejše gašenje, kar je ključnega pomena za zaščito gozdov. Ministrstvo poudarja, da so ti ukrepi bistveni za zaščito slovenskih gozdov pred rastočimi grožnjami požarov.

Spletno uredništvo Naša Primorska