Slovenija sprejela strategijo za dvig zdravstvene pismenosti do 2035

Vlada Republike Slovenije je na nedavni seji sprejela pomembno odločitev – nacionalno strategijo zdravstvene pismenosti za obdobje 2025–2035 ter akcijski načrt za leta 2025–2027. Ta dokument predstavlja prvi celovit pristop k obravnavi zdravstvene pismenosti kot ključnega dejavnika za kakovost, dostopnost in pravičnost zdravstvenega sistema.

Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da zdravstvena pismenost vključuje znanje in sposobnosti, ki ljudem omogočajo razumevanje zdravstvenih informacij in pravilno odločanje o zdravljenju in preventivnih ukrepih.

Zdravstvena pismenost kot temelj sistemskih sprememb

Strategija je zasnovana tako, da pospeši sistemske spremembe, ki bodo okrepile zdravstveno pismenost na ravni posameznikov in organizacij. Cilj je povečati dostop do jasnih, zanesljivih in uporabniku prijaznih informacij. Osrednji cilj strategije je, da do leta 2035 vsaj 60 odstotkov prebivalcev doseže zadostno ali odlično raven zdravstvene pismenosti, kar pomeni osem odstotnih točk več kot trenutna izhodiščna vrednost. Strategija vključuje devet podciljev in 28 konkretnih ukrepov, ki se osredotočajo na izboljšanje dostopa do informacij, delovanje zdravstvenih ustanov, kompetence zdravstvenih delavcev, digitalno pismenost in vključenost civilne družbe.

Izzivi in priložnosti

V Sloveniji se soočamo z izzivom, da veliko prebivalcev težko dostopa do zdravstvenih informacij ali jih ne razume pravilno. Skoraj polovica prebivalstva ima omejeno zdravstveno pismenost, kar lahko vpliva na zdravje in kakovost življenja. Digitalna zdravstvena pismenost predstavlja dodatno težavo, saj ljudje pogosto ne ločijo med verodostojnimi in zavajajočimi viri informacij. Ministrstvo načrtuje vzpostavitev novih virov informacij ter krepitev prepoznavnosti in zaupanja v obstoječe verodostojne vire.

Strategija za boljšo obvladovanje kroničnih bolezni

Boljša zdravstvena pismenost ima ključno vlogo pri obvladovanju kroničnih bolezni. Bolniki, ki so bolje informirani, lažje sledijo navodilom za terapije, prepoznajo opozorilne znake poslabšanja bolezni in sprejmejo potrebne spremembe življenjskega sloga. To vodi do boljše urejenosti bolezni, manj zapletov in manjše potrebe po nujnih medicinskih posegih.

Konkretni ukrepi za izboljšanje zdravstvene pismenosti

• Prva celovita nacionalna komunikacijska kampanja za spodbujanje zdravega življenjskega sloga in boljše poznavanje zdravstvenega sistema.
• Razvoj kazalnikov organizacijske zdravstvene pismenosti za merjenje komunikacije zdravstvenih ustanov z uporabniki.
• Izobraževalni modul o zdravstveni pismenosti za strokovnjake v centrih za krepitev zdravja.
• Razvoj modela laičnih svetovalcev za podporo bolnikom s kroničnimi boleznimi.
• Pregled in nadgradnja vsebin v šolah ter priprava učnih vsebin za izbirni predmet v osnovnih šolah.
• Delavnice za krepitev digitalnih veščin v zdravstvenem kontekstu v sodelovanju z lokalnimi partnerji.

Ministrstvo načrtuje izvedbo druge nacionalne raziskave zdravstvene pismenosti, ki bo sledila prvi raziskavi iz leta 2010. Takratni rezultati so pokazali, da ima 48 odstotkov odraslih omejeno zdravstveno pismenost, kar pomeni težave z razumevanjem zdravstvenih informacij, presojo njihove zanesljivosti in uporabo v vsakdanjem življenju.

Spletno uredništvo Naša Primorska